Hej! Tukaj je zdaj drugi del! Zdaj jih vam bom, kar 'našopala':laughing::joy:.
--
Bil je fant. Gledal me je in se nasmihal. Imel je temno rjave lase in zelene oči. Nisem videla kakšno postavo ima, ker je bil v vodi...
»Hey, i'm sorry. Look, I'm sorry I got mad, but why the hell did you spray me?« sem se začela opravičevati.
»Okey. Slovenec sem in zakaj misliš, da bi se nasmihal, če ne bi ničesar razumel.« se je še kar smejal.
»Ne vem.« sem zardela.
»Ja. Glede tega zakaj sem te pošprical. Odgovoril bom v angleščini… Who doesn't spray a pretty girl who's sunbathing? I saw you, and I decided to make you a good time. I assume you speak good English. So. What's your name?« je vprašal.
»My name is Tasha, and if you don't mind, I will only speak Slovenian to you.« sem mu zabrusila, da se je zasmejal.
»Sklepam, da želiš vedeti kako mi je ime. No, Filip sem in prihajam iz Maribora.« je povedal kot največji važič.
»Super! Ampak po pravici mi je vseeno.« sem mu zabrusila nazaj in sedla na blazino tako, da sem se prevrnila v morje.
Ko sem pogledala na površje je že ležal na blazini in se prav lepo nasmihal. Pognala sem se proti blazini in ga prevrnila z nje. Ko je prišel na površje se mi je žareče nasmehnila.
»Opa, dama. Bi te motilo, če bi bila prijatelja?« je vprašal s tistimi 'vlažnimi' očkami.
»O, pa še kako.« sem odrezala.
»Daj no. Se boš rajši družila s Stašem?« me je vprašal.
»Ne… Sama bom.« sem odgovorila.
»Skleniva kompromis. Dva dneva sva prijatelja in, če ti ne bo všeč lahko prekineva to prijateljstvo. Kaj praviš?« je vprašal in mi komaj ponudil roko.
Veste težko se je tako pogovarjati v vodi.
»Prav!« sem rekla in s tem presenetila še samo sebe. Dala sem mu roko.
»Super! Zdaj pa…vse o nama.« je navdušeno začel.
»Taša Potočnik. Stara sem 13 let. Imam brata Staša in najrajši na svetu berem.« sem povedala in ga izzivalno pogledala.
» Sem Filip Lee. Moja mama je Angležinja zato tak priimek. Prevzel sem njej priimek, ker se nočem pisati Kranjc. Torej, star sem 13 let in pol in imam starejšega brata Luka. Najrajši na svetu igram nogomet.« se je nasmejal.
»Lepo.« sem komentirala.
»Jap.« je rekel.
Tako sva se pogovarjala dve uri. O knjigah, nogometu, šoli, prijateljih vse sva 'obdelala'. Smejala sem se in ona se je smejal in super sem se imela.
»Taša! Kosilo!« se je s plaže zadrl moj brat Staš.
»Moram it. Oprosti!« sem rekla in ga vrgla iz blazine, da sva se začela režati.
On pa je hitro prišel nazaj na njo in se pognal proti obali.
»Čakaj!« sem se smejala za njim in mu mahala naj upočasni. Pa ni. Prišel je na obalo in mi pomahal.
»Kje si?« se je zadrl in si z roko zastrl obraz, kot, da gleda v daljavo.
Smejala sem se in komaj sem še plavala. Ko sem prišla na plažo sem zajela mivko in mu jo vrgla v obraz. Šokirano je pogledal in takrat se je boj začel. Metala sva mivko drug drugemu v obraz in se potem škropila z vodo, da se je sprala dol. To je trajalo kakšne pol ure.
»Taša! Pa kaj ti delaš?« je prišel na plažo Staš.
»Aja, kosilo. Oprosti. Aja, Staš to je moj prijatelj Filip in to je moj brat Staš.« sem ju predstavila.
Segla sta si v roke in Staš ga je ocenjujoče pogledal.
»Staš, Filip tudi igra nogomet.« sem povedala.
» A, res. No, potem bova pa enkrat igrala, da vidim, če si dovolj dober fant za Tašo.« se je zasmejal in Filip tudi. Takoj sta se ujela. Sreča.
»Staš? Pazi se me!« sem ostro dejala.
»Ojoj!« je rekel in stekel nazaj k hiški.
»Moram it! Se dobiva tu ob 2?« sem vprašala.
»Sure, samo v opomin. Ura je 3..« se je spet smejal.
»Kaj?« sem bila šokirana.
»V vodi sva bila per ur, Taša!«
»Kaj? Mislila sem, da samo dve uri!«
»Vidiš. Z mano hitro teče čas,« je rekel in mi pomežiknil: » se dobiva ob petih.« je še rekel in stekel k sosedni hiški. Jaz pa k naši.
O, Filip…