Počasi je dvignila pogled iz testa. Kradoma se je ozrla proti njegovem zalitju, ki so ga prekrivali temni lasje. Nekaj je skrival, v to je bila prepričana. In ko je nekdo nekaj skrival, to ni ostalo skrito njej.
Katrini Meamsy.
Učitelj je počasi, z odmevajočimi koraki stopil proti njej in narahlo zakašljal. Katrina je spustila pogled nazaj k testu.
*i*1. Opišite posledice dolgotrajnega tifusa.*i*
Smrt, je pomisla.
Smrt. To bo to.
Njej osebno najmanj ljub pojav, s katerim se je ukvarjala in ga preučevala že vrsto let.
*i*Nimaš se za bati smrti, Alya. Kdor se boji smrti...ti niti pomisli ne na to, da bi se je bala.*i*
Zato se je oddaljila od sveta. Zato jo je preučevala, da bi jo poznala. Ko bo umrla, je nihče ne bo pogrešal.
Ko njene mame ni bilo več, se je preselila na drug konec celine. Začela delati v drugi službi.
Spremenila si je ime.
In se oddaljevala od ljudi. Skrivnosti smrti ji tako niso bile neznanka. Vse v njej je bilo prepojeno s smrtjo. Njen bled obraz, skozi katerega so sevale kosti, njeni temni lasje ki so se svetili v mraku...njena duša. Smrt se je naselila vanjo, in Katrina Meamsy je bila vsako sekundo bolj mrtva. Bila je tako blizu. Čakala na njen zadnji izdihljaj. Katrina se ni bala Smrti. Nanjo je bila pripravljena.
Tako je vsaj mislila.