V sebi sem zadrževal vsa čustva, nisem jih hotel deliti z vsemi saj nisem bil še čisto prepričan, če je to res. Zmeraj bolj sem zmeden kdaj že pozabim kako mi je ime. V mojih mislih se dogaja nekaj čudnega kdaj hočem jokati, kdaj bi najraje nekoga udaril, kdaj bi pa samo rad odšel stran od vsega.
Najslabše se pa počutim ko me kdo pokliče z »on« takrat se počutim ujetega. Nekako se v mojih mislih vse sesuje kar sem gradil čez celo življenje. Ko me kdo tako pokliče se v meni nabere gora jeze in žalosti. Hočem ga udariti ampak ne morem saj on tega ne ve.
Po pouku sem hitro odšel domov saj sem se bal, da me bo All kaj vprašal. Med potjo se je pred mano pojavila Lisa, ki se mi je smehljala. Nato je mi je rekla »Kdaj si mi mislil povedati?« vedel sem, da me enkrat to vprašala ampak nisem vedel kdaj. »Kaj bi ti pa moral povedati?« probal sem se izmazati iz tega vprašanja ampak ko te Lisa dobi nimaš več možnosti, da te kdaj pusti pri miru. »Ja kaj? Da ti je All všeč. To se vidi že na kilometre.«
Pogledal sem v tla in samo nemočno prikimal. »Ali misliš, da All to ve?« sem zajecljal kot, da bo kmalu konec sveta. Začutil sem toplo dlan na moji rami. Pogledal sem gor in tam je stal All.
Zasmejal se je in rekel z nasmeškom »Hello Jeff. Kaj je narobe?«Nasmehnil sem se nazaj si se delal, da je vse kot je treba. Vsi trije smo se odpravili v bližnjo slaščičarno po sladoled. Kupili smo slastni sladoled in odšli v bližnji park. Kjer smo se usedli na travo in se prepustili toplim sončnim žarkom in hladu vetra.
Čez kakšno uro sem pogledal na telefon in se zavedal, da se mi mudi domov učiti. Tako sem samo skočil kvišku in odhitel proti svojemu domu. Nisem sploh gledam kod hodim zato je možno, da sem na kaj stopil ne da bi se zavedal.
--------------
No pa sem napisala nov del. Upam, da vam je bil všeč. Aja in če vam je bil všeč lahko date en :heart: in lahko tudi kaj :speech_balloon:.
lp boby