Pisalnica
Moj najhujši dan v življenju. Bile so jesenske počitnice in z družino smo že cel teden barvali okna. Z njim sem se že menila, kao se bova konec tekdna, ko se bo vrnil od mami spet videl. Zmenila sva se, da bi se dobila v četrtek, vendar je šel z družino na izlet, pa je predlagal petek. Žal je bil takrat ravno praznik in mi starši niso pustli. Kasneje so mi rekli, da bi mi pustli, da bi šla (aja še to, hotela sem iti na njihovo kmetijo) naslednji dan, v sobot. Vendar on do sobote ni več obstjala.
Ura je bila osem in starši so se odpravljali na zabavo za noč čarovnic. Bil je pri prijateljih zaro ga nisem dobila veliko na telefon, a bi morala takoj vedeti, da je nekaj narobe, saj je po dolgem času spet kadil (vpričo mene). IN sem dobila njegovo usodno sporočilo:”Nekja ti moram povedati.” Vedela sem, da se iz tega ne bo izšlo nič dobrega, saj nazadje, ko mi je to napisal sem izvedela, da se je stepel in da bo moral na policijo (bil je nedolžen, ker je le branil prijatelja). Bila sem na trnih in svet se mi je sesul, ko sem prebrala naslenje sporočilo:”Tako ne gre več med nama. Manjka nama biložive, mislim, da bi morala narazen.” V prvih nekaj sekundah sploh nisem dojela kaj se dogaja (še zdaj mi srce bije 100km/h, ko samo razmisljam o tem). Potem pa se jezbudila levinja v meni, ker si nisem več predstavljala življenja brez njega. Močno sem se trudila, da bi ostal, vednar je bilo vse za manj. Ob koncu večera sva se razšla. Tako sem bila v šoku, da sem takoj poklicala mami, ki me je za silo pomirila (BFF žal ravno takrat ni imela telefona pri sebi). Trudila sem se ga pozabiti, vednar je pretžko. V mojih možganih je še toliko mislila, ki bi jih želela izraziti, ampak se mi mora svet najprej postaviti nazaj na noge.
Hej.
še zadnja zgodbaaa. Upam da vam je bila všeč zgodba My Life. Nekateri ste to že sproti ugotovili in zdej povem še ostalim: ta zgodba je resnična in se je zgodila pred dobre pol leta. Fant je bil ljubezen mojega življenja, ampak se zgleda nisva popolnoma ujela. V sebi še vedno upam, da bova nekoč spet skupaj. Bolj kot mineva čas, manj si ga še lahko predstavljam kot svojega fanta. Ampak kaj pa moremo, takšno je pač življenje.
Ura je bila osem in starši so se odpravljali na zabavo za noč čarovnic. Bil je pri prijateljih zaro ga nisem dobila veliko na telefon, a bi morala takoj vedeti, da je nekaj narobe, saj je po dolgem času spet kadil (vpričo mene). IN sem dobila njegovo usodno sporočilo:”Nekja ti moram povedati.” Vedela sem, da se iz tega ne bo izšlo nič dobrega, saj nazadje, ko mi je to napisal sem izvedela, da se je stepel in da bo moral na policijo (bil je nedolžen, ker je le branil prijatelja). Bila sem na trnih in svet se mi je sesul, ko sem prebrala naslenje sporočilo:”Tako ne gre več med nama. Manjka nama biložive, mislim, da bi morala narazen.” V prvih nekaj sekundah sploh nisem dojela kaj se dogaja (še zdaj mi srce bije 100km/h, ko samo razmisljam o tem). Potem pa se jezbudila levinja v meni, ker si nisem več predstavljala življenja brez njega. Močno sem se trudila, da bi ostal, vednar je bilo vse za manj. Ob koncu večera sva se razšla. Tako sem bila v šoku, da sem takoj poklicala mami, ki me je za silo pomirila (BFF žal ravno takrat ni imela telefona pri sebi). Trudila sem se ga pozabiti, vednar je pretžko. V mojih možganih je še toliko mislila, ki bi jih želela izraziti, ampak se mi mora svet najprej postaviti nazaj na noge.
Hej.
še zadnja zgodbaaa. Upam da vam je bila všeč zgodba My Life. Nekateri ste to že sproti ugotovili in zdej povem še ostalim: ta zgodba je resnična in se je zgodila pred dobre pol leta. Fant je bil ljubezen mojega življenja, ampak se zgleda nisva popolnoma ujela. V sebi še vedno upam, da bova nekoč spet skupaj. Bolj kot mineva čas, manj si ga še lahko predstavljam kot svojega fanta. Ampak kaj pa moremo, takšno je pač življenje.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
iii ful dobrr ampak žalostnooo.
mislim saj te razumem, nekak se mi je podobno zgodil.
sej ga boš pozabila s časom, brez skrbi, prišel bo naslednji fant ki ti bo všeč in nanj boš popolnoma ppozabila.
lyy res fajn zgodbaa škoda da je koncc:sob:
mislim saj te razumem, nekak se mi je podobno zgodil.
sej ga boš pozabila s časom, brez skrbi, prišel bo naslednji fant ki ti bo všeč in nanj boš popolnoma ppozabila.
lyy res fajn zgodbaa škoda da je koncc:sob:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo lepo napisano <3
Sporoči če boš še kdaj kaj objavila :)
Sporoči če boš še kdaj kaj objavila :)
0
TTB
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
