Minute so se vlekle v ure in vse skupaj mi je bilo že brez veze. "itak ne bo odpisal kaj sem pa mislisla" sem si rekla.
Bilo je pozno zvečer in kot velika večina sem tudi jaz skrolala po tik toku ali pa si snepala z folkom.
Še vedno je bil tam. Svetil je sredi liste sporočil. Počasi se je premikal navzdol. Z vsakkim novim snepom ki sem ga dobila je šov le mesto navzdol. Še vedno je ob njegovem Bitmoju pisalo *deliverd 4h*. To mi je rahlo strlo srce,nekako sem upala da bo odpisal. Seveda se to tisti večer ne bo zgodilo. Vedela sem, da mu vrjetno nič več ne pomenim in da sem še ena glupa 14 letna punca s katero se je poleti skoraj vsak dan družil.
S temi misli sem zaspala.

Naslednje jutro sem v upanju na njegov odgovor prižgala telefon. *deliverd 10h
To mi valda ni blo všeč in iz jeze in razočaranja sem samo izbrisala sporočilo.

"NAREDLA SI KAAAJJJ????" bestika me je začudeno pogledala odprla usta in namrščila čelo. "ZAKAAAAAJ?!" je priletelo iz njenih ust. "Mogla sem. Nemorem gledat kko me sam ignore-..." prekinila me je "Pa dobr a ti mislš da bo zdj on prš po kolenih do tebe al ka?! Draga motiš se! Pusti zdj bo že odpisu pa že ma nelk dobr razlog." vzela je torbo in šla v razred. Sej nism vedla a naj bom razočarana sama nad sabo al naj bom ponosna da sem izbrisala sporočilo. Neki me je vseeno v trebuhu žokalo "zakajjj?" mi je odmevalo v glavi. Sej sm si sama kriva... sama sem se nehala družit z njim. Mogoče je pa res vse zamanj...

Po koncu ure sem odšla domov. Nisem še vzela telefona v roke tako da nisem vedela kaj me čaka...

nov del?