hej, odločila sem se da bom tudi tukaj objavljala mojo zgodbo, ki jo drugače pišem na wattpadu.
Zgodba spremlja 16-letno Anastasio Sokolovo. Njen oče je eden najnevarnejših ljudi na svetu, vodja ruske mafije, medtem ko je njena mama ena izmed vodilnih odvetnikov. Lahko bi rekli, da je Anastasia, zaradi svojega bogastva nedotakljiva. Pa je res tako? Kot naslednja v vrsti za vodjo mafije, se srečuje z nenehnimi izdajami in bitkami. Ali ji bo uspelo ostati na vrhu?
Upam da vam je tale kratek uvod ušeč:grin:. Spodaj pa bom kar napisala še 1. del.

"Gospodična Sokolova, prispeli smo v London," me je iz spanca prebudil glas stevardese. Globoko sem zavzdihnila in odprla oči. "Hvala,'' sem ji odgovorila. Vstala sem in si oblekla svoj dolg krzneni plašč. Nadela sem si še kapo in se počasi pomikala proti stevardesi. Odprla je vrata letala, jaz pa sem stopila naprej in se ustavila na vrhu stopnic, ki vodijo do tal. Pred mano je bila tema, kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, glede na to, da je bila ura tri zjutraj. Na obrazu se mi je počasi zarisoval nasmešek. Zmajala sem z glavo in se napotila po osvetljenih stopnicah navzdol. Na levi strani me je že čakala črna limuzina. Napotila sem se k avtu. Šofer mi je odprl vrata: "Pozdravljena, gospodična Sokolova. Samo še na kovčke čakamo, potem pa odidemo na pot. Do vašega stanovanja je približno 35 minut," Pokimala sem z glavo in se usedla na mrzle, usnjene sedeže. Glavo sem naslonila nazaj, najraje bi zaspala. Čez dobre tri minute se je voznik vrnil in se usedel v avto. Prižgal je motor in odpeljal iz privatne letališke steze.
Pred mano je miza. Na njej so piškoti, makroni, čokolada, kosi torte...Cedijo se mi sline. Stopim bližje. Iztegnem roko, da bi si vzela piškot. Piškot je v moji roki, nosim ga k ustom, tako sem lačna- "Ding ding, ding ding!" Iz mojih prečudovitih sanj me je zbudil ta nadležen, krut in neusmiljen zvok- zvok moje budilke. Obrnila sem se v postelji in z roko zaprla budilko. Zavlekla sem se nazaj pod odejo in glasno zastokala. Zakaj, le zakaj je papa vztrajal, da moram že danes v šolo? Mar ne ve, da je zdaj v Rusiji šele večer, medtem ko se jaz tule mučim vstajati ob 6h zjutraj? Prisežem, da mu bom naslednjič, ko ga bom videla nekaj naredila.

Odgrnila sem odejo in vstala.