KAJA ADAMS
Skrijemo se za staro hišo. "So komu sanja, kje živi ta Judy?" vpraša Jan. Nenadoma nas nekaj oziroma nekdo potegne noter. Notri vidimo, kdo je: mlada, okoli 17 let stara punca, z blond lasmi in modrimi očmi. "Emm... kdo pa si?" jo vprašam. "Si mogoče Judy?" z upanjem v glasu vpraša Lili. "Ime mi je Kelly, moja teta je Judy," nam odgovori. "Am, kje pa je? Ker jo res potrebujemo," hiti Gal. Jasno, vsi si želimo čimprej nazaj v čarobno cono, kamor zlobneži ne morejo (zlobni Angeli, za druga bitja ne velja). Kelly se namršči. "Odpeljali so jo," reče z zagrenjenim glasom. "Kdo?" vpraša Hope. "Kdo le? Vojaki Angeli." "Kam pa?" jo vprašam. "Kako naj jaz to vem? Z mojim fantom Phantomom sva se jo odpravila iskat, pa sva dosegla le to, da so njega desetkrat ustrelili v glavo in zdaj leži v bolnišnici." "Ojoj, moje sožalje," potiho reče Hope. "Ah, saj je v redu. Saj bo zmogel. Ampak večji problem je Judy," nadaljuje Kelly, "saj je ona najboljša zdravilka za demone daleč naokrog. Jaz pa poznam le osnove, nekaj stupov in zdravila. Tako da nimam kaj." Nenadoma zaškrta voki - toki, ki ga ima Jan, da lahko govori s Stello. "Jan, a je Judy tam? Konec." se oglasi njen glas. "Jan tukaj. Judy so odpeljali Angeli, konec." "Jan, mi daš Kelly na zvezo? Konec." Jan preda Kelly voki - toki, in ona začne govoriti: "Kelly tukaj. Konec." "Naj jih pošljem? Konec." In nato ni več zveze. "Kaj je mislila s tem?" radovedno vpraša Žiga. "Demoni imamo posebno enoto, ki se bori proti zlu. Vprašale me je, če naj sproži reševalno akcijo..." Nato neznansko poči. "Kaj je bilo to?!" preplašeno zavpije Lili. "Našli so nas, bežimo!" zavpije Kelly in skupaj stečemo proti zadnjim vratom.
"Vojaški avti so za nami!" zavpije Gal. "Vem!" zatuli Kelly. "Zavijmo s ceste!" zakričim in poženemo se na gozdno pot, kamor nam avti ne morejo slediti. Na sredini gozda malo počijemo. "Smo dovolj daleč stran?" vpraša Lili. "Ne, še dlje moramo," zmaje z glavo Kelly. "Kaj, če gremo do naše cone in tam naredimo plan?" predlagam. "Dobra ideja, ampak prehod je na drugi strani ceste, tam pa je polno vojaških avtomobilov," zamišljeno reče Kelly.
"Kaja, pazi!" zakriči Jan. Obrnem se in za mano je vojak, me povleče k sebi in k vratu pritisne nož... Nato pa poči in vojak me spusti. Kattie?!
KATTIE DONN
"Živjo, Kaja," se ji nasmehnem. "Hvala za tole," se mi zahvali. "Saj smo rekli, da vam bomo pomagali... Kelly?!" pobuljim. "Kattie? Kako dolgo se že nisva videli!" vzklikne in me objame. "Vidim, da se poznata," se začudi Jan. "Ja, spoznali sva se v Angliji, takrat, ko smo prišli," pokimam. "Kje je pa Judy?" vprašam Kelly, ko se ločiva. "Angeli so jo odpeljali," žalostno skomigne. "Oh ne! Kaj bomo naredili?!" "Čakaj, bomo?" vpraša Hope. "Hope, saj smo rekli, da vam bomo pomagali, saj ste vi tudi nam. No, kje začnemo?"
**************************************************************************************************************************
Tale del je mogoče malo bolj dolgočasen, ampak naslednji bo bolj zanimiv.
!OPOZORILO!: Vojaki, ki so omenjeni v zgodbi, v resnici NE! obstajajo, da ne bo kdo mislil, da je vojska nasilna oz., da jo jaz hočem tako predstavljati.
Lp in ostanite zdravi, Kattie :headphones::guitar: