Sama hodim po ulici in srečam mojega fanta, ki muje ime Aljoša. Ustavi se in pogleda v tla. Tudi meni je nerodno pa čeprav sva na ulici sama. Tema je. Pa se končno opogumi in me pogleda. Poljubi me in odhiti stran. Sama pri sebi si rečem: "Fantje!" Naslednji dan se vidiva v šoli. V šoli me niti pogledati noče kaj šele da bi me poljubil. Ko tega ne prenesem več stopim do njega in ga vprašam kaj je narobe. Ne odgovori ampak se hoče vplesti v pogovor z njegovim BFF-jem da bi odšla. To me seveda prizadane, ker še nikoli ni bil tak do mene. Odločim se da bom sprobala kako bi se odzval na to če ga pustim.

Čez tri tedne...

V šoli ga niti pogledam ne. On enako. Jaz sklepam, da me je pustil in si našel eno drugo. Nalašč se vsedem na najbolj oddaljen sedež od njegovega. Potem KONČNOOOOOOO pristopi do mene in mi pove celo zgodbo. Razloži mi da si je našel drugo punco in da me namerava pustiti. To me razžalosti in vjezi. Začnem se dret na njega in potem ga klofnem. On naredi najslabšo stvar na svetu: udari me nazaj. Potem prihiti moja BFF in naju pomiri. Še zadnjič za njim zakličem: ''Ne! Ne zapusti me!" in že odhiti...