Živijo! Tukaj je že nov del! Upam, da vam bo všeč!:heart:
(tukaj je še opozorilo, če je kdo bolj občutljiv:)
:warning:nasilje

Obupano sem pričakovala še en udarec, a na srečo ni prišel. Verjetno pa me je ženska že nameravala udariti - bila je za mano, zato je nisem videla - a jo je moški ustavil, saj je rekel: "Saj ni potrebno. Mora ostati pri zavesti."
Še naprej sem gledala račun in hlinila, da ga poskušam spremeniti v zlato. Po tem sem pogledala moškega, ki mi je dal ta račun. Čeprav ga je tudi on gledal, je imel zamišljen videz. Sklepala sem, da premišluje o naslednji potezi, kot bi začel izgubljati pripričanje v mojo čudaško sposobnost. Počasi sem začela ugotavljati, da je on glavni med mojimi ugrabitelji, torej je njegova beseda največ šteje. Spraševala sem se, kaj bodo naredili z mano, ko bodo dojeli, da sem čisto običajen človek. *i*Me bodo ubili?*i* To bi bilo najlažje za njih. Me ubiti in skriti truplo. Potem bi na zidih stavb viseli napisi *i*išče se*i* ali *i*ste morda videli to osebo*i*. Pod temi napisi pa bi bile še moje slike, verjetno ne tiste, na katerih sem lepa, temveč tiste, na katerih sem najbolj vsakdanja. Na koncu, pa bi tudi te liste odlepiti in jaz bi zbledela v pozabo. Obstajal pa je še kanček druge možnosti, da me bodo enostavno izpustili. Ko sem tako ugotovila, v kako obupnem položaju sem, sem padla v jok. Zraven pa še upala, da me ženska ne bo spet udarila.
Potem sem pogledala glavnega v oči in zahlipala: "Ne znam. Samo navaden človek sem."
"In kaj je bilo potem to strmenje v račun?!"
"Pretvarjala sem se, saj nisem imela druge možosti."
Takrat se je oglasila ženska: "Na zelo preprost način lahko ugotovimo ali govori resnico."
Prebledela sem. Nisem upala pomisliti, kaj naj bi bil ta "način". Ženska je šla proti kombiju in pomignila enemu od oboroženih moških, naj ji sledi. Potem je spet šla v prtljažnik kombija. Najprej sem mislila, da se bo takoj vrnila, a se ni. Medtem, ko jo je čakal, je glavni slabovoljno gledal vame. Tokrat sem imela prvič priložnost, da sem si ga ogledala. Imel je skuštrane mastne lase in neobrito brado. Njegov izgled je bil pravi stereotip za kriminalca. Najbolj srhljivo pa je bilo to, da je bil zelo visok in mišičast. Na kratko: bil je človek, s katerim si ne bi želel češenj zobat. V normalnih okoliščinah, bi mi bilo zelo neprijetno v tišini strmeti v nekoga, medtem ko bi on gledal mene, a te okoliščine niso bile normalne.
Potem se je ženska vrnila iz kombija. Nisem dobro videla, kaj drži, saj sem imela zaradi solz zamegljen vid. A kmalu je prišla dovolj blizu, da sem lahko videla.
_____________________________________________________

Upam, da vam je bil ta del všeč, čeprav je bil malo krajši.
Upam da boste konec tedna preživeli čim lepše!:heart: