Počilo je še enkrat. A tokrat ne po mojem licu, pač pa po Jackovem.
"Da se je ne dotakneš več!"
Jack je ležal na hrbtu in se tresel, medtem, ko ga je Chris pretepal.
"Ej," sem se šibko oglasila. "Pusti ga. Mislim, da ima dovolj."
Chris je popustil prijem in Jack je zbežal stran. Lice me je še vedno peklo in skelelo od močne klofute. Prijela sem se za levo nogo, kamor me je brcnil.
"Po Adriana grem. Gremo domov?" me je iz misli predramil Chrisov čisti glas.
"Ne, je že dobro. Zabavajta se še! Poleg tega je tukaj punca, ki je Adrianu všeč, tako, da naj se je nagleda," sem se kljub bolečini uspela pošaliti.
"Če ti je tako prav... Poleg tega je tukaj tudi dekle, ki je všeč meni in jo lahko tukaj nemoteno opazujem," se je zasmejal.
Rahlo sem se nasmehnila, on pa mi je podal roko, da bi mi pomagal na noge. Ko sem vstala, so se najina kolena rahlo dotaknila. Najraje roke sploh ne bi odmaknila, a sem jo hitro vzela nazaj k sebi. Nato sva skupaj odšla do vrat.
"Drži se," mi je rekel, nato pa izginil.

Jasmina me je našla prej, kot jaz njo. "Jess, slišala sem. Si dobro?"
"Ja... Nekako."
"Chris je legenda. Ne vem, kaj gledaš za Brianom, če imaš Chrisa pred nosom," mi je pomežiknila.
Tudi sama sem se to že vprašala. Pravzaprav... So mi misli vse bolj uhajale k Chrisu in njegovim prelepim očem.
"Saj razmišljam tudi o njem."
Nasmehnila sem se ji, nato pa sva skupaj odšli po ledeni čaj. Tam sva ostali, dokler pome ni prišel Adrian. Pred tem pa sva si zadali cilj - osvojila bom srce Briana ali Chrisa. Ne vem še kako, ampak bom. Z Jasmino sva se poslovili, ter si obljubili, da se še kdaj vidiva.


"Jess... Ne vem kaj naj rečem... Oprosti! Res mi je grozno žal!"
"Adrian, pa saj nisi ti kriv. Dobro sem," sem mu odvrnila. Nisem mi želela povzročati skrbi.
"Kako pa kaj tvoja ljubezen, Chris?" sem hitro zamenjala temo.
"Haha, pojma nimam, kaj si misli o meni," se je nasmehnil. "Pa tvoja?"
Radovedno me je pogledal.
"Ah, moje ni bilo tukaj," sem odvrnila. Kot svojo ljubezen sem še vedno predstavljala Briana.
Čeprav... V to nisem bila več tako prepričana. Zatreskana sem bila v dva fanta. Kako je to mogoče? Še sama ne vem. Zaenkrat pa niti ne mislim razmišljati o tem.
Vožnja je minila v tišini, le Chris je vsake toliko tiho zakašljal, včasih pa me je prav na hitro ošinil s pogledom.

Ko smo prispeli domov sem se samo spreoblekla v čisto pižamo, nato pa v trenutku zaspala. Sanj ni bilo od nikoder.

Sonce me je nežno požgečkalo po obrazu. Počasi sem odprla oči, ter si jih rahlo pomela. Nekajkrat sem pomežiknila potem pa vstala iz udobne postelje. Moji lasje so bili kakor sračje gnezdo, pod očmi pa sem imela temne kolobarje. Lase sem si na hitro razčesala, pod oči pa pritisnila ledene kocke. Tako sem izgledala dosti bolje. Nato sem se oblekla v kratke hlače in ohlapno majico ter se sprehodila po stopnicah v kuhinjo. Tam sta za mizo sedela Adrian in Chris, ki sta se pogovarjala. Ko sem prišla sta me pogledala in obmolknila.
"Jess, zgodnja si, haha!" se mi je nasmejal Adrian. Izgledal je čisto spočit in svež.
"Hah, res si smešen," sem rekla in stopila do hladilnika ter si iz njega vzela grški jogurt. Sedla sem za mizo poleg njiju ter ga začela jesti. Ko sem pojedla sem embalažo zalučala v koš za smeti, žličko pa bo pomivalni stroj.
"Kako vama uspe, da izgledata kot, da bi pravkar spala cel dan?"
"Skrivnost lepotcev," sta se zasmejala, jaz pa sem prhnila skozi nos.
"Pa ja," sem rekla. "Kako to, da si tu, Chris?"
"Ne vem... Včeraj se mi ni dalo domov," mi je pomežiknil.
Njegove zelene oči so mi jemale dih. Raje sem hitro pogledala stran in si dala opravka z nohti. Zakaj je moral biti tako lep? Kdaj je postal takšen? Še pred nekaj tedni sem ga videla le kot Adrianovega prijatelja, ki je bil velikokrat pri nas. Ampak sedaj je vse drugače. Jaz sem drugačna. On tudi.
Medtem ko sem razmišljala, sem ostala sama v kuhinji. Prešinilo me je, da bi lahko šla danes mogoče v nakupovalni center... Malo sprostitve bi mi dobro delo. Od očeta sva z Adrianom vsak mesec dobivala dvesto evrov - to je bil najin denar. Pridno sem varčevala, že nekaj let si nisem kupila ničesar. Na banki sem imela več tisoč evrov. Danes lahko nekaj zapravim.
"Adijo mami, v mesto grem!" sem zavpila, nato pa v kratkih hlačah in majici brez naramnic odšla.

Nakupovalni center je bil dokaj poln. Z majhno torbo na ramenih sem hodila od trgovine do trgovine in izbirala stvari. Kupila sem si nekaj lepih oblačil ter kuli, ki se mi je zdel res lep in poseben. Nato sem stopila do majhne kavarnice v kotu. Sedla sem za eno izmed prostih miz, ter odložila vrečke na tla poleg sebe. Kmalu je k meni pristopil natakar.
"Dober dan! Boste kaj popili?"
Pogledala sem ga. "Ledeni čaj. Pasijonko prosim."
Rahlo je pokimal in se obrnil. Sama pa sem odšla na stranišče. Ko sem stopila pred umivalnik se mi je začenjalo vrteti. Sprva rahloz nato vse močneje. Padla sem po tleh. Poskusila sem se pobrati, a ni šlo. Nekaj me je z vso silo vleklo k tlom.
Naenkrat sem na sebi začutila roko. Povlekla med je kvišku. Zazrla sem se v neznan obraz.
"Hej, punca. Nisi videti najbolje... Te odpeljem domov?" me je ogovorila prijazna gospa srednjih let.
"Oh, hvala vam," sem ji tiho rekla. "A mislim, da ni potrebe. Zmogla bom sama, hvala še enkrat," sem se ji prijazno nasmehnila, nato pa odšla. Tega mogoče sicer nisem pokazala, ampak tej ženski sem bila prekleto hvaležna. Tako rekoč rešila me je.

Ko sem prišla nazaj do svoje mize so me vrečke še vedno čakale na mestih, kjer sem jih pustila, na mizi pa je stal ledeni čaj močne rumene barve. Hitro sem ga prijela v roko ter odpila nekaj požirkov. Možgani so se mi v hipu zbistrili.

Ko sem prišla domov sem imela vse vrečke polne najrazličnejših reči, ki sem jih kupila.
"Si se imela lepo?" me je povprašala mama, ko sem stopila skozi vrata.
"Ja, seveda."
Nasmehnila sem se ji, nato pa odnesla vrečke v svojo sobo. Tam sem stresla vsebino na tla, ter začela oblačila zlagati v omaro. Ko je bilo vse pospravljeno sem si oddahnila ter si šla v kuhinjo iskat nekaj za pod zob.

Zvečer smo z mamo, Chrisom in Adrianom skupaj gledali film. Sicer sem gledala v ekran, a z glavo nisem bila tam. Razmišljala sem o vsem mogočem. Želela sem si le biti normalna. A to, kot je videti, ne bo šlo.
"Mami... V posteljo grem. Ta film mi ni ravno zanimiv," sem tiho rekla.
Mama me je pogledala. "Seveda. Ja, bolj za fante je."
Vstala sem s kavča in odšla po stopnicah v svojo sobo. Tam sem se preoblekla v pižamo, nato pa se vrgla na posteljo.
Čez nekaj časa je na moja vrata potrkalo.
"Ja?"
"Eee, lahko prideva naprej?" sem zaslišala Adrianov glas.
Zavzdihnila sem. "Ja. Pridita."
Chris je počasi odprl vrata in tako sta vstopila. Nedolžno sta me pogledala.
"Jess, bi se mogoče šli... BOJ Z BLAZINAMI?" je Adrian na ves glas zavpil, a na odgovor ni počakal. Pograbil je najbližjo blazino in me začel tolči z njo po hrbtu. Izmaknila sem se mu, pograbila drugo blazino in mu vrnila udarec. Kmalu smo se vsi tepli, porivali in suvali. Šele zdaj sem ugotovila, kako sem pogrešala stare čase, ko sva se z Adrianom to igro igrala skoraj vsak večer.

Po nekaj minutah igranja smo vsi popadali po tleh moje sobe. Vsem nam je na obrazu počival blažen nasmeh, naše oči pa so se počasi zapirale. Zadnje kar se spomnim, je Adrian na eni in Chris na moji drugi strani.

Zjutraj me je pokonci vrgla moja budilka. Glasno je zvonila in se tresla. Hitro sem vstala, pri tem pa skoraj pohodila spečega Adriana. Ugasnila sem budilko, nato pa stresla Chrisa, za njim še brata. Medtem ko sta se prebujala sem sama že izginila v šolo.

"Jess!"
Jasmina mi je mahala. Hitro sem vrgla svoje reči v omarico ter stekla do nje.
"Hej! Greva v razred?" sem jo vprašala. Prikimala mi je in tako sva se odpravili. Šola je bila mnogo bolj zabavna če si imel prijateljico kot je Jas.

Pouk je minil kot bi mignil, in to brez zapletov! Ko sem prišla domov, sem se utrujena vrgla na posteljo. Nekaj časa sem ostala tako, potem pa sprejela odločitev, da najprej naredim nalogo za slovenščino.
"Živijo."
"Hej, Amelia," sem ji odvrnila.
"Najti moraš še eno značko, veš? Poleg tega pa... No ja, našla sem jo jaz," je rekla, ko je pogledala po sobi. Pokazala je na tisti zanimiv kuli, ki sem ga pred kratkim kupila.
Stopila sem k njemu. Globoko vdihnila, nato pa ga prijela.
"To je zadnja značka, Jess."
Našla sem značko. Pogladila sem jo s prstom.

"Jess! Tukaj sem!" zaslišim glas. Stečem do kraja, kjer sem ga slišala. Ustavim se v zavetju velikih smrek. Vidm mlado dekle, ki je privezano na kol. Poleg dekleta je bitje. Izgleda kot podgana, dinozaver, miš. Najgrši stvor. Natančneje si ogledam dekle.
Tisto dekle sem jaz! Stojim tam in vpijem svoje ime. Naj se rešim. A se ne morem. Kot prikovana stojim na mestu. Ne grem tja! Ne morem. Preveč se bojim za lastno življenje.
"Jess!" še enkrat zaslišim dekletov obupani krik. Ne morem! Ne morem! V mislih se ji poskušam opravičiti. A kljub temu ostanem v senci drevesa in od daleč opazujem.
Naenkrat zaslišim topotanje. Glasno, grozeče se nam bliža. Ne morem zavpiti. Preveč me je strah. Le gledam sebe, privezano na kolu, ki se z vso močjo upiram. Demon poleg mene mirno stoji. Ne gane se z mesta. Ne moti ga, da jaz poleg njega vpijem in trgam. On le stoji.
Topot je vedno glasnejši. Kmalu tukaj ne bo več le enega demona. Vidim, kako se drugi demoni približujejo. S šapami grabijo po zraku. Demon, ki je prej stal poleg mene se jim pridruži. Skupaj topotajo okoli in okoli po jasi. Njihove oči se lesketajo v prav posebni barvi - barvi zlobe, sovražtva. Molim, da me ne opazijo, medtem ko hodijo okoli. A njihove oči so prikovane name, ki sem privezana tam in jih opazujem z velikimi očmi. V njih ni ničesar več. Demoni so izsesali iz mene vse. V tistih očeh, kjer je prej bivalo življenje je zdaj praznina. In, ja tista različica mene je še vedno živa. A mislim, da je vseeno, ali živiš prazen ali umreš.
"Čas je!"
Glas je grozljivo hladen. Vidim demona, ki je še malo prej stal poleg mene, kako še enkrat stopi tja. Kolena mu rahlo klecajo. V roki ne drži ničesar. A nekako vem, da je sedaj res čas. Tega nočem gledati. A vem, da moram. Zato vseeno ostanem tam kjer sem in nemočno opazujem.
Demon stopi do mene, privezane na kolu. Muči me, da ne morem česa storiti. Nato se grozljivi stvor skloni nadme, dvigne taco z orjaškimi kremplji v zrak. A taca mu tam tudi obvisi. Nemočno me opazuje.
Nato spregovori. "Lahko to stori kdo drug? Ne morem je ubiti. Ne morem ubiti lastne hčere!"


well well tukej mate nou deu i mean SORI k je tok doug trajal but here it is hehh <3 hope u like itt hvala za usak odziv :))