Noč je bila vse drugo kot mirna. Siari se je sanjalo o svojem malem bratcu - Kennonu. Že od kar so je privedli pred kraljico Sanayo ga ni videla. Nenehno jo je skrbelo zanj. Kaj je z njim? So mu kaj storili? Ko je bila popolnoma prepričana, da absolutno ne bo več uspela zaspati se je prevalila iz postelje in po prstih - da ne bi zbudila deklet - odšla iz sobe. V dnevni sobi se je zleknila na kavč, ki se ji je naenkrat zdel zelo neudoben, od kar je spala na angelsko udobni postelji. Ker ji ležanje na kavču ni zadostovalo se je odločila prebrskati omaro s knjigami. Bila je velika in knjige so bile razvrščene po abecednem redu. Izmed zajetne zbirke knjig je poizkala najbolj primerno in se vrgla v branje. Zgodba je govorila o princu, ki je imel tri dame, ampak ljubil je četrto. Knjiga ni bila prav dolga in Alex jo je hitro prebrala. Pogledala je na uro, ki je kazala pol sedmih. Še vedno so vsi spali in sklenila je, da si ogleda del gradu.
Potiho je odprla in zaprla vrata, sama pa se izmuznila ven. Hodnik je bil precej temnejši od dnevne sobe in deklica se je mogla privaditi na temo. Hodila je po hodnikih in si ogledovala slike, ki si jih je poizkusila že dan prej. Vse so bile ženske in imele svetle lase in modre oči. Spomninjale so na kraljico Sanayo. 'Morda so njene prednice' si je zamrmrala in nadaljevala pot po hodniku. Čutila je, da se spušča, ampak ne po stopnicah - le tla so bila nagnjena. Prišla je v slepo ulico. Slike so postajale vedno starejše in bolj vidno zdelane, zato je Siara sklepala, da gredo po vrsti.
Na koncu hodnika je bila slika še ene ženske, ki je imela sijoče zelene oči, kljub starosti je to Alex opazila, in temno rjave dolge lase. V vsakem kotu je bil zlat ročaj v obliki diamanta. Alex je pomislila da so okrasni in se obrnila, da bi odšla. V temi je tedaj zagledala obris postave. Pravzaprav je bil fant star toliko kot ona ali pa malo starejši. Siara ga je pogledala v oči in njegov mehak nasmeh ji je zamajal kolena.