*i*1. september - PONEDELJEK*i*
Dragi dnevnik!
Danes sem sanjala nekaj najbolj norega. Jaz in Vanesa sva lizali sladoled na travniku, okoli naju so bile cvetlice in drevesa, midve pa sve se zabavale kot nore. Potem pa iz neba pade budilka in se začne oglašati bolj zlovešče kot mami, ko ne pomijem posode. Potem sem odprla oči in ugotovila, da so bile vse le sanje. To so bile ČUDNE sanje. Kot tudi ta dan.
Ko sem pozajtrkovala, si oblekla outfit, ki sem si ga včeraj izbrala, in si naredila visok čop, sem si na rame obesila šolsko torbo. Bila je zelo TEŽKA, ker sem vanjo zmetala vse zvezke in učbenike, saj nisem vedela, kaj imamo ob ponedeljkih na urniku.
Res imam srečo, ker živim blizu avtobusne postaje, ker sem bila že malo pozna. Ko je prišel avtobus, sem se vsedla na prazno mesto in upala, da se nihče ne usede zraven. Želja se mi je uresničila.
Po približno petih minutah vožnje je avtobus parkiral pred šolo. Šola je v živo še lepša in še večja kot na slikah. Malo sem postopala okoli in nisem vedela, ali bi odprla vrata in vstopila. Na koncu sem le s težo spametovala in vstopila v to hišo groze.
Pred omaricami me je čakala naša razredničarka. Je bolj majhna in okrogla, ampak izgleda zelo prijazno. Ko me je zagledala, se je razveselila.
"Si ti Lara?" me je prijazno vprašala.
"Mhm, ja."
"Odlično! Iskala sem te že. Pospremila te bom do učilnice za slovenščino, ki jo imate zdajle na urniku. Po končani uri se prosim oglasi v pisarni, da ti damo urnik in ključek za omarico. Pisarna je levo zgoraj po stopnišču." Potem me je pospremila do učilnice. Potrkala sem na vrata in vstopila. Učiteljice še ni bilo v razredu. Kmalu so bili vsi pogledi usmerjeni vame. Nameravala sem reči "Ojla! Kako ste?", ampak ob vseh teh novih obrazih mi enostavno ni šlo z jezika. Na koncu sem brez besed odšla v razred in pogledala, kam bi se usedla. Na koncu sem našla prazno mesto bolj na koncu razreda. Iz torbe sem potegnila list papirja in začela risati. Tako sem se zatopila v mojo risbo, da sploh nisem slišala glasu za sabo.
"Halo? HALO?! A si gluha?" Počasi sem se obrnila nazaj in tam zagledala Vaneso in še eno punco. Izgledala je kot Vanesina prijateljica.
"Mhm, ne," sem previdno odgovorila.
"No, tukaj jaz sedim. Prosim, da se presedeš nekaj drugam!"
Stvari sem zložila v torbo in začela iskati drugo prosto mesto. Potem sem zagledala punco, ki je risala. Zraven nje ni sedel nihče. Počasi sem se odpravila do njene mize.
"Živjo! Saj tukaj nihče ne sedi, kajne? Ali lahko prisedem?" Punca me je pogledala in pokimala.
"Kako ti je ime?" sem nadaljevala pogovor.
"Zoja. Tebi?"
"Lara."
"Lepo ime!" Zoja se mi je nasmehnila.
"Hm, hvala. Kaj pa rišeš?"
"Nič... Svojega mačka." Potem mi je pokazala risbo. Bila je prekrasna.
"Vau. Res je lepo."
"Hvala!"
Še nekaj časa sva se tako pogovarjale, potem pa je v razred vstopila učiteljica za slovenščino.
"Zdravo učenci! Vidim, da imate novo sošolko. Lepo pozdravljena, Lara. Upam da ste lepo preživeli počitnice..." Slovenščino imam rada in mi gre dobro. Med odmorom sem se oglasila v pisarni. Pogledala sem na urnik: v ponedeljkih imamo še matematiko, glasbo, zgodovino in naravoslovje. Učitelji za te predmete so prijazni, ampak strogi. Med vsakim odmorom mi je Zoja pokazala, kje so učilnice za kateri predmet. Res je sonček!
Za kosilo sem sedela sama, ker se je Zoja vsedla k punci iz sosednjega razreda. To me ni motilo, saj sem hotela biti malo sama. Na avtobusni postaji sem počakala avtobus.
Doma sem naredila nalogo in poklicala Klejo.
"Tale Vanesa mi gre prav na živce!" je pokomentirala dogodek pred poukom. Izpustila sem to, da sem bila včeraj eno uro pri njej. Zdelo se mi je, da ji ne bi bila ravno zadovoljna, tudi če bi vedela, da so me v to prisilili starši in da se sploh nisva pogovarjali. Mami me je prejle vprašala, kako je bilo v šoli. Rekla sem ji, da v redu. Vbistvu sem mislila, da bo slabše.
Zdaj pa, dragi dnevnik, bom končala. Dolžnosti kličejo, haha.
Šola: https://images.app.goo.gl/ddxXkbDRVmcMLHxF6
Razredničarka:
https://images.app.goo.gl/g9xgEB6nSQoVc5gr7
Zoja:
https://images.app.goo.gl/2LYyiKUKDsaRtZmv5
Hiša:
https://images.app.goo.gl/2WBqwUh6VKLGxeWg8
Larina soba:
https://images.app.goo.gl/LmD8jhwH7Fo7d73T9
*
Upam da vam je nov del všeč! Ta je bil namenjen ilovecandy - hvala za prijazne komentarje!
Lajkec in komentar polepšata dan.
Lysm, Pg :chipmunk::heart:
Dragi dnevnik!
Danes sem sanjala nekaj najbolj norega. Jaz in Vanesa sva lizali sladoled na travniku, okoli naju so bile cvetlice in drevesa, midve pa sve se zabavale kot nore. Potem pa iz neba pade budilka in se začne oglašati bolj zlovešče kot mami, ko ne pomijem posode. Potem sem odprla oči in ugotovila, da so bile vse le sanje. To so bile ČUDNE sanje. Kot tudi ta dan.
Ko sem pozajtrkovala, si oblekla outfit, ki sem si ga včeraj izbrala, in si naredila visok čop, sem si na rame obesila šolsko torbo. Bila je zelo TEŽKA, ker sem vanjo zmetala vse zvezke in učbenike, saj nisem vedela, kaj imamo ob ponedeljkih na urniku.
Res imam srečo, ker živim blizu avtobusne postaje, ker sem bila že malo pozna. Ko je prišel avtobus, sem se vsedla na prazno mesto in upala, da se nihče ne usede zraven. Želja se mi je uresničila.
Po približno petih minutah vožnje je avtobus parkiral pred šolo. Šola je v živo še lepša in še večja kot na slikah. Malo sem postopala okoli in nisem vedela, ali bi odprla vrata in vstopila. Na koncu sem le s težo spametovala in vstopila v to hišo groze.
Pred omaricami me je čakala naša razredničarka. Je bolj majhna in okrogla, ampak izgleda zelo prijazno. Ko me je zagledala, se je razveselila.
"Si ti Lara?" me je prijazno vprašala.
"Mhm, ja."
"Odlično! Iskala sem te že. Pospremila te bom do učilnice za slovenščino, ki jo imate zdajle na urniku. Po končani uri se prosim oglasi v pisarni, da ti damo urnik in ključek za omarico. Pisarna je levo zgoraj po stopnišču." Potem me je pospremila do učilnice. Potrkala sem na vrata in vstopila. Učiteljice še ni bilo v razredu. Kmalu so bili vsi pogledi usmerjeni vame. Nameravala sem reči "Ojla! Kako ste?", ampak ob vseh teh novih obrazih mi enostavno ni šlo z jezika. Na koncu sem brez besed odšla v razred in pogledala, kam bi se usedla. Na koncu sem našla prazno mesto bolj na koncu razreda. Iz torbe sem potegnila list papirja in začela risati. Tako sem se zatopila v mojo risbo, da sploh nisem slišala glasu za sabo.
"Halo? HALO?! A si gluha?" Počasi sem se obrnila nazaj in tam zagledala Vaneso in še eno punco. Izgledala je kot Vanesina prijateljica.
"Mhm, ne," sem previdno odgovorila.
"No, tukaj jaz sedim. Prosim, da se presedeš nekaj drugam!"
Stvari sem zložila v torbo in začela iskati drugo prosto mesto. Potem sem zagledala punco, ki je risala. Zraven nje ni sedel nihče. Počasi sem se odpravila do njene mize.
"Živjo! Saj tukaj nihče ne sedi, kajne? Ali lahko prisedem?" Punca me je pogledala in pokimala.
"Kako ti je ime?" sem nadaljevala pogovor.
"Zoja. Tebi?"
"Lara."
"Lepo ime!" Zoja se mi je nasmehnila.
"Hm, hvala. Kaj pa rišeš?"
"Nič... Svojega mačka." Potem mi je pokazala risbo. Bila je prekrasna.
"Vau. Res je lepo."
"Hvala!"
Še nekaj časa sva se tako pogovarjale, potem pa je v razred vstopila učiteljica za slovenščino.
"Zdravo učenci! Vidim, da imate novo sošolko. Lepo pozdravljena, Lara. Upam da ste lepo preživeli počitnice..." Slovenščino imam rada in mi gre dobro. Med odmorom sem se oglasila v pisarni. Pogledala sem na urnik: v ponedeljkih imamo še matematiko, glasbo, zgodovino in naravoslovje. Učitelji za te predmete so prijazni, ampak strogi. Med vsakim odmorom mi je Zoja pokazala, kje so učilnice za kateri predmet. Res je sonček!
Za kosilo sem sedela sama, ker se je Zoja vsedla k punci iz sosednjega razreda. To me ni motilo, saj sem hotela biti malo sama. Na avtobusni postaji sem počakala avtobus.
Doma sem naredila nalogo in poklicala Klejo.
"Tale Vanesa mi gre prav na živce!" je pokomentirala dogodek pred poukom. Izpustila sem to, da sem bila včeraj eno uro pri njej. Zdelo se mi je, da ji ne bi bila ravno zadovoljna, tudi če bi vedela, da so me v to prisilili starši in da se sploh nisva pogovarjali. Mami me je prejle vprašala, kako je bilo v šoli. Rekla sem ji, da v redu. Vbistvu sem mislila, da bo slabše.
Zdaj pa, dragi dnevnik, bom končala. Dolžnosti kličejo, haha.
Šola: https://images.app.goo.gl/ddxXkbDRVmcMLHxF6
Razredničarka:
https://images.app.goo.gl/g9xgEB6nSQoVc5gr7
Zoja:
https://images.app.goo.gl/2LYyiKUKDsaRtZmv5
Hiša:
https://images.app.goo.gl/2WBqwUh6VKLGxeWg8
Larina soba:
https://images.app.goo.gl/LmD8jhwH7Fo7d73T9
*
Upam da vam je nov del všeč! Ta je bil namenjen ilovecandy - hvala za prijazne komentarje!
Lajkec in komentar polepšata dan.
Lysm, Pg :chipmunk::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waaaw kot da bi opisovala mene.:heart:
Kar se zgodbe tiče pe mi je res všeč, točno takšne imam najraje:heart:
Se že veselim naslednjega dela.:heart_eyes:
Lp.Marc Marqez fan:yellow_heart:
Kar se zgodbe tiče pe mi je res všeč, točno takšne imam najraje:heart:
Se že veselim naslednjega dela.:heart_eyes:
Lp.Marc Marqez fan:yellow_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nič drugega kot :ok_hand: (:grin:)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba
0
Moj odgovor:
Nekdo...2011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Moj lajf
Oj
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Men je tudi ta tanka akrilna, ker res lahko ...
Zame osebno je fluffy ali pa akrilna!