HEJJJJ:grin::blush::kissing_heart::slight_smile:
Ful sem happy, ker se mi je končno ratal spomnt ene dobre ideje za zgodbo!
Sicer je to šele čisti začetek ampak bo pa še velik drugih delov.

Uživite v branju prvega!!!!!!

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

*b*Epilog*b*

V gležnju sem začutila neznosno bolečino in pod rebri me je bolelo kot še nikoli, a nisem popustila kaj šele da bi se vstavila in
poskusila vsaj malo zadihati. Veter se je zaganjal proti meni kar mi je še dodatno otežilo že tako popolnoma nemogoč tek, jaz bi temu prej rekla mučenje, ko sem se (lepo rečeno) trudila priti iz gozda.

Trnje me je rezalo po rokah, noge so mi klecale in pred sabo nisem videla skoraj nič. Za seboj pa sem slišala glasove ki so klicali moje ime in se mi z vsakim korakom bolj približevali.
»Samo še malo«

»Samo še malo«

Sem si prigovarjala, ko sem poskušala ostati na nogah in se ne zgruditi po tleh. Če bi lahko bi se kar tukaj ulegla na tla in pustila da me ujamejo. A neki glas v glavi mi je govoril naj ne obupam. In tako nisem.
potem pa je vse potihnilo. Glasovi so potihnili, kot da bi nekdo imel prižgano luč ter jo ugasnil.
Ugotovila sem da še vedno tečem.
ko sem bila popolnoma prepričana, da ni nikogar več, ki bi me lahko ogrožal in se je slišalo sam še šumenje listja pod mojimi koraki ter drevesnih listov v pojemajočem vetru sem upočasnila.
V trenutku, ko sem se vstavila me je po celotnem telesu presekala neznosna bolečina. Padla sem na tla, sililo me je na kašelj in v ustih sem imela okus po krvi. Poskusila sem vstati a me noge niso zdržale. Samo sedela sem tam popolnoma izmučena z neznosno bolečino v gležnju ter pod rebri na od včerajšnjega dežja premočenih tleh.


V bližnjem grmovju je glasno zašumelo. Zbrala sem vse moči kolikor mi jih je še ostalo in se dvignila na noge. Skrila sem se za drevo in napeto čakala kaj se bo zgodilo. Izza grmovja je stopila ogromna mišičasta postava odeta v črnino noči. Zajela sem sapo, kar je bila velika napaka kajti v grlu me je pošteno zasrbelo in nisem se morala zadržati.
Popadel me je strahoten kašelj in mislila sem, da se bom zadavila, še huje pa je bilo, da me je ta postava itak opazila tako da sem si lahko samo čestitala za to potezo.

Še v isti sekundi sem se pognala v tek postava pa za mano. Presenečalo me je samo to, da je tekla prav lahkotno in ni se kaj dosti trudila, da bi me ujela ko sem pospešila, da sem se še malo oddaljila od kdor koli je že bila (verjetno kakšen moški saj še nisem videla ženske s toliko mišicami) ta oseba.

Pred sabo nisem videla često ničesar, postava pa verjetno je kajti, ko sem se drugič obrnila se mi je od daleč zlovešče smejala in kot sem lahko videla se je pravkar ustavila. To vsekakor ni bil dober znak in razmišljala sem če bi začela moliti… Ravno sem nameravala obrniti glavo da bi videla zakaj se je postava ustavila a bilo je absolutno prepozno. V tistem trenutku sem izgubila tla pod nogami in zgrmela sem v?

Od padca sem imela samo toliko časa, da sem se še enkrat ozrla navzgor kjer se mi je postava še kar zlovešče smejala kar me je še bolj strašilo kod bi si upala priznati. Potem pa se je zaslišal top udarec ter pristala sem na trdih tleh.

in tam tudi ostala.


----------------------------------------------------------------------------------------


Evo to je bil prvi del zgodbe:grin::wink::blush:
Upam da vam je bil všeč pa napišite kakšne komentarje kako se vam zdi, pa če moram še kej popravt al pa če imate še kakšen nasvet al pa idejo še bi blo lahko še kej boljš!

Tudi tega bom vesela:wink::slight_smile:
Pa kmalu pride že naslednji del!

LP:two_hearts: