PisalnicaOdposlanka lune - 13. poglavje
16
RANON
Super. Res super. Na tisto jaso sva šla z Zariemom trikrat, pa ni še vedno ničesar zavohal. Nekako me je vedno prisilil, da sem šla z njim. Meni pa se štiri urno stanje sredi ničesar ne zdi ravno zanimivo. Zariem je vedno upal, da bo prišla. Pa je nikoli ni bilo. Ko me je četrtič prosil, da bi šla z njim, sem se zdrla na njega, da se je cela votlina najinega tropa tresla. Takrat sem jih slišala od Xavierja, našega vodje tropa.
Zariem je šel tokrat sam na jaso, medtem pa sem jaz brusila rezilo mojega meča. Ves zadihan je prišel nazaj in za trenutek sem resno mislila, da je kaj našel.
"Ranon. Glej to," je rekel in mi podal nek listek. Na njem je bila napisana nekakšna uganka.
"Resno?" sem zadirčno rekla, on pa mi je samo pomignil, naj jo preberem.
Ona ni rešiteljica.
Ona je smrt,
ki požira zvezde.
Njena tema grize na dan.
Prvi črki im,
zadnji črki ka.
Tvorijo izgubljeno.
Izgubljeno sestro.
Zvezda čelo ji krasi,
njeni lasje so lorron.
Oči so zvezdno nebo,
njeni nohti krvava luna.
"Kakšen nesmisel je to? Pa sploh se ne rima. Tisti, ki je to pisal, ima luknjo v glavi," sem prhnila.
Zariem je zavil z očmi. "Motila sva se. Rešiteljica naj bi bila Neitha. Tu pa piše, da je ona smrt."
"No, to je logično. Vse ostalo pa je nesmisel," sem se popravila.
"Tudi jaz ne razumem ostalega. Še posebej ne druge kitice," je pripomnil.
To je res. Kaj pomeni, da sta prvi črki im, zadnji pa ka? In koga opisuje zadnja kitica?
"Zariem, naj to odneseva Xavierju?" sem ga vprašala, a je divje odkimal.
"Raje ne. Razvozlajva jo sama, potem pa lahko komu poveva."
"Čakaj, kje si spoh našel to?" sem ga nezaupljivo vprašala.
"Na jasi. List je preprosto ležal na tleh. Pa sem ga prebral in vedel, da govori o njej," je rekel in skomignil.
Vrnila sem mu pesem in se spet spravila brusit meč. Res čudna uganka. Zariem je nekam šel, ampak meni je bilo vseeno. Tudi če pesmi nikoli več ne vidim. Imela sem namreč dar, da si zapomnim vse, kar vidim in si to kadarkoli spet prikličem pred oči.
Ampak tega mi ni bilo treba, saj, ko sem šla spat, sem vedela, kaj pomeni pesem.
Super. Res super. Na tisto jaso sva šla z Zariemom trikrat, pa ni še vedno ničesar zavohal. Nekako me je vedno prisilil, da sem šla z njim. Meni pa se štiri urno stanje sredi ničesar ne zdi ravno zanimivo. Zariem je vedno upal, da bo prišla. Pa je nikoli ni bilo. Ko me je četrtič prosil, da bi šla z njim, sem se zdrla na njega, da se je cela votlina najinega tropa tresla. Takrat sem jih slišala od Xavierja, našega vodje tropa.
Zariem je šel tokrat sam na jaso, medtem pa sem jaz brusila rezilo mojega meča. Ves zadihan je prišel nazaj in za trenutek sem resno mislila, da je kaj našel.
"Ranon. Glej to," je rekel in mi podal nek listek. Na njem je bila napisana nekakšna uganka.
"Resno?" sem zadirčno rekla, on pa mi je samo pomignil, naj jo preberem.
Ona ni rešiteljica.
Ona je smrt,
ki požira zvezde.
Njena tema grize na dan.
Prvi črki im,
zadnji črki ka.
Tvorijo izgubljeno.
Izgubljeno sestro.
Zvezda čelo ji krasi,
njeni lasje so lorron.
Oči so zvezdno nebo,
njeni nohti krvava luna.
"Kakšen nesmisel je to? Pa sploh se ne rima. Tisti, ki je to pisal, ima luknjo v glavi," sem prhnila.
Zariem je zavil z očmi. "Motila sva se. Rešiteljica naj bi bila Neitha. Tu pa piše, da je ona smrt."
"No, to je logično. Vse ostalo pa je nesmisel," sem se popravila.
"Tudi jaz ne razumem ostalega. Še posebej ne druge kitice," je pripomnil.
To je res. Kaj pomeni, da sta prvi črki im, zadnji pa ka? In koga opisuje zadnja kitica?
"Zariem, naj to odneseva Xavierju?" sem ga vprašala, a je divje odkimal.
"Raje ne. Razvozlajva jo sama, potem pa lahko komu poveva."
"Čakaj, kje si spoh našel to?" sem ga nezaupljivo vprašala.
"Na jasi. List je preprosto ležal na tleh. Pa sem ga prebral in vedel, da govori o njej," je rekel in skomignil.
Vrnila sem mu pesem in se spet spravila brusit meč. Res čudna uganka. Zariem je nekam šel, ampak meni je bilo vseeno. Tudi če pesmi nikoli več ne vidim. Imela sem namreč dar, da si zapomnim vse, kar vidim in si to kadarkoli spet prikličem pred oči.
Ampak tega mi ni bilo treba, saj, ko sem šla spat, sem vedela, kaj pomeni pesem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobra zgodba. Kar tako naprej!:thumbsup:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nov del!
0
Moj odgovor:
rabim pomoč 67
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
prosim pomagajte prosim!
torej vem da je to grozno slabo ampak meni se ne da prebrat knjige #3 špehbombe od neke francoske pisateljice ker sem prebrala 50 strani in mi ni všeč če jo je že kdo prebral bom vam zelo hvaležna če mi napiše kratko obnovo 10 povedi glavno bistvo oznako književnih oseb, kraj čas dogajanja, motive, književne osebe
ali pa mi vsaj približno poved od kerega poglavja naj dalje berem da preberem bistvo in to je to
HVALAAAA če bo kdo pomagal vem da je slabo da ne preberem ampak PROSIM če je kdo prebral
ali pa mi vsaj približno poved od kerega poglavja naj dalje berem da preberem bistvo in to je to
HVALAAAA če bo kdo pomagal vem da je slabo da ne preberem ampak PROSIM če je kdo prebral
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
super je. všeč mi je da si dodala Trevorjevo ...