ATHRIL

Ogrlica iz brazgotin. Ki se stika v rani, ki se nikdar ne zaceli. Vsi volkodlaki so poznali zgodbo o mističnih volkodlakih z drugega sveta, z močjo uničenja. Imenovali smo jih Brazgotinarji ali Brazgotinasti volkodlaki. Neitha je ena izmed njih.

Ampak njen vonj... Oddajala je vonj Zvezdnega volkodlaka, zaradi česar smo jo vsi zamenjali za eno izmed Zvezdnikov.

Nagonsko sem naredil to, za kar so me urili med lunini. Dvignil sem nož nadnjo. Bil sem na tem, da jo zabodem, ko sem se dotaknil ogrlice. A ni me presekala tema in bolečina, kot pri ostalih Brazgotinarjih. Ne, v njej sem videl svetlobo. Tako močno, da me je zaslepila. Preden sem lahko kar koli naredil, sem nož že nagonsko zasadil v njeno meso.

Vzelo mi je sapo. Omahnila mi je v rokah. Zdaj zagotovo ni smela umreti. Takrat, ko sem prvič videl ogrlico, sem podvomil o Noxinem siju. Zdaj sem še milijonkrat bolj verjel v to, da nas bo rešila, kot sem prej, preden sem jo spoznal.

Tekel sem z trikratno hitrostjo volkodlaka. Najprej naj jo poskusijo ozdraviti človeški zdravniki. Če je ne bodo morali, jo bom odpeljal k mojemu tropu.

Prispel sem pred bolnišnico. Takoj so od povsod začeli tekati zdravniki in eden mi jo je vzel iz rok. Sploh se nisem spremenil nazaj v človeško obliko. Ko se vrnem k tropu, jih bom slišal od Becce.

V čakalnici sem sedel pet ur. Vmes sta prišla Neithina starša in se mi do neskončnosti zahvaljevala, ker sem rešil njuno hčerko. Najbrž ne bi prenesla smrti obeh hčerk v istem tednu. Zdravnikom sem natvezil, da jo je ranilo tisto, kar pač mori v gozdu in da sem jo jaz le našel. Verjeli so mi.

Ko je kirurg prišel iz operacijske dvorane in nam povedal, da je tisto nekaj zgrešilo srce le za las, se mi je odvalila skala od srca. Ne, bolj cel kamnolom.

In če pomislim, da sem jo jaz zabodel...

Ampak potem sem prebledel. Zdravnik je rekel, da sem zgrešil srce. Ni rekel, da je Neitho vse v redu in da bo okrevala.

"Se bo pozdravila?" sem tiho vprašal.

Zdravnik je pomolčal. "Ne vemo. Naredili smo, kar smo lahko."

Zdaj je od operacije pet dni, Neitha pa se še vedno ni zbudila iz nezavesti. Ves ta čas sem bil ob njeni postelji in opazoval vsak dvig njenih prsi. Njeni starši so mislili, da sem verjetno zaljubljen vanjo, da je sploh ne zapustim, ampak ni šlo za to. Preprosto nisem smel pustiti, da Noxin sij umre. Sama boginja volkodlakov jo je pripeljala na Zemljo, da bi volkodlake združila. To se ni zgodilo že od... V bistvu nikoli.

Becca ne ve, da sem jo našel. V tropu nisem bil že kakšen teden. Edino, kar me skrbi, je preobrazba. Če se preobraziš znotraj tropa, je preobrazba čisto neboleča. Če pa to storiš sam... Lahko umreš. Nihče še ni preživel več kot dveh preobrazb zunaj tropa.

In čez dva dni je polna luna.