1
Na Morinskih ulicah je mrgolelo ljudi. Zoe se je prerivala med njimi ogrnjena v plašč s kapuco.
Nekdo je umoril kralja in njegovo ženo, so mrmrali prebivalci mesta. Njuni sinovi in hčer pa so priklenjeni na trgu v središču Morine.
Malo pred padcem palače je Thunder opozorila Zoe na napad. Tudi sama je nekaj zaznala, vendar je imela Thunder ostrejše čute kot ona. Samo pograbila je svojo najmlajšo sestro in stekla po hodniku do njabližjega okna, medem ko so kriki stražarjev za njima postajali vedno glasnejši.
Tu sem, ji je nemo sporočila Thunder, ko se je na kilometer približala palači. Zoe ji je že želela odgovoriti, ko sta se z Lilith skoraj zaleteli v staro služkinjo.
“ Tu sta! Hvala bogovom. Pridita, drugim ni pomoči,” starka ju je objela in pregledala, da nista ranjeni. Zoe se je otresla presenečenja. “ Imam idejo kako lahko pobegnemo,” je rekla. “Zagotovo zdaj stražijo vse vhode v palačo, vendar pa na nekaj niso pomislili,” skrivnostno se je nasmehnila in se obrnila proti Lilith. Sestra ji je pogled vrnila s svojimi strupeno zelenimi očmi.
“ Pojdita v hleve,” je bilo vse, kar je morala reči, da jo je Lilith razumela. Divje se je nasmehnila in prijela služkinjo za roko. Obrnila se je proti Zoe, kot da se je šele zdaj nečesa spomnila. “Kaj pa ti?” Je vprašala in jo premerila od nog do glave. Zoe se je nasmehnila. Njena sestra je bila tako pametna, da ji je škodilo.
“ Potrebujemo nekaj stvari, kajne? Samo počakajta me na tistem hribu. Kmalu se vama bom pridružila.” Hitro je stekla v nasprotno smer, da bi se izognila nadaljnim vprašanjem.
Težko bo Lilith predstavit Thunder. Upala je samo, da Lilith ne bo jezna nanjo, saj ji je prikrivala tako veliko dejstvo. No, če je natančna, ga je skrivala pred vsemi ljudmi v Orlanu. Thunder jo je podpirala pri tem. Ni želela, da zanjo ve toliko ljudi. Najverjetneje bi jo začeli loviti kot grožnjo ali pa bi jo želeli prodati na črnem trgu.
Ker Thunder ni vedela kaj se dogaja, je letela okrog. Zoe ni čutila njene prisotnosti, tako da je vedela, da mora biti oddaljena vsaj deset kilometrov. Vendar pa jo je vseeno poskušala doseči z mislimi, ko je tekla po neskončnem stopnišču v predel kjer so se nahajale njene sobane in sobane njenih bratov in sester.
Skoraj je padla po tleh, ko se je stopnišče nenadoma končalo. Opotekla se je in stekla do svojih prostorov. Pograbila je dva nahrbtnika, ki sta visela na steni in začela vanju tlačiti stvari. V vsakega je dala tudi rezervna oblačila in knjige o Orlanu, v svojega pa tudi o magiji. Iz vseh soban je tudi pobrala ves denar, ki ga je našla. Sami zlatniki, tako, da jih je enakomerno razdelila na pol, so zasedali tretjino vsakega nahrbtnika. Slišala je tuje vojake, ki so prihajali po stopnišču, vendar je vedela, da so še daleč pri vznožju. Mrzlično je uničevala dokaze, da sta ona in Lilith kdaj obstajali.
ZOE! Zoe se je zgrabila za glavo, ko ji Thunderin krik odmeval v možganih. Thunder! Bila je vesela, da je z njo vse v redu, čeprav je njene misli zdaj val za valom preplavljala panika. Thunder se je postopoma umirjala, ko je tudi sama ugotovila, da je Zoe vredu. Zoe, kaj se dogaja, je mirneje vprašala, Zoe pa je skozi njene oči videla, kako zavija okrog severnega stolpa, kar je bilo na drugi strani palače. Zoe ji je v mislih odvrtela dogodke, ki so se odvijali v palači. Počakaj tam, je rekla Thunder. Prihajam.
Thunder je ravno letela čez palačo, ko se je Zoe zavedla, da tuji vojaki vdirajo v prve sobane. Na srečo so bile Zoejine sobane zadnje na hodniku. Udmaknila je zavese, ki so zakrivale skrivna vrata in jih doprla. Za nimi je bila soba polna njenega orožja in portretov na katerih je bila večinoma upodobljena Thunder na nekaterih pa tudi Zoe in Lilith.
Njenega orožja ni bilo veliko, približno ducat lovskih nožev in različnih bodal ter lok in trideset puščic, ki jih je uspela narediti v prejšnjem tednu. Thunder ji je posodila perje, preden jo je sploh lahko prosila zanj.
V vsak nahrbtnik je dala polovico nožev, sama pa v roke vzela še lok in tul s puščicami. Uničila je tudi vse slike razen treh. Na eni sta bili Lilith in Zoe, na drugi Thunder in na tretji Thunder in Zoe.
Zdrznila se je, ko je zaslišala, kako so vrata v njene sobe proletela s tečajev. Slišala je njihov zadovoljen hehet.
“ Kje si princeska?” je grulil eden izmed njih. “ nič ti ne bomo storili. Samo pogovorili bi se radi.” Vedela je, da se laže, saj je slišala kako so potegnili meče. Proti toliko izurjenim vojakom z meči ni mela možnosti.
Ritensko se je zaletela v steno. Ko se je obrnila pa je namesto stene zagledala okno. Njeno edino upanje. Ravno je splezala na okenko polico, ko so v sobo vdrli vojaki.
Vodilni se je zasmejal v pričakovanju. “ Tu je torej tvoj kraljevski brlog,” je rekel. “ Pridi z nami, da te lahko priklenemo na trg skupaj s tvojimi brati in sestro.” Zoe se je ozrla navzdol. Osemdeset metrski padec. Ne mogoče je preživeti. Če Thunder ne bo uspelo…ni želela misliti na to možnost. Pogledala je vojake. Ko se je ozrla nazaj, je na hribu naravnost pred njenim oknom zagledala služkinjo, Lilith in Arcas. Lilith jo je gledala z očmi polnimi strahu. “ SE TI JE ZMEŠALO?!” Je zavpila. Zoe je pomislila, da zelo verjetno. Pa se je vseesno obrnila k vojakom ter rekla:“Mislim, da ne,” in se vrgla v globino.