Tole idejo sem dobila med slovenščino ko nam je učiteljica za slovenščino neki razlagala. Pomoje bo pa par delov, pa bojo kratki.

Naša učiteljica za slovenščino je grozno občutljiva na jezik. Enkrat se je skoraj zaletela z avtomobilom, ker na nekem plakatu ni bilo vejice.
"Pa kako lahko to sploh objavijo? Glagola se bosta še stepla, če nista ločena!" je pridigala in malo pozabila na cesto.
Tale zgodba zgoraj je resnična, ta spodaj pa ne. Spodnjo sem si izmislila. Pa imena in priimki so izmišljeni.
Okej...
Nekega jutra se je ga. Tratnik vstala zelo zgodaj. Bil je ponedeljek, ona pa bi lahko še spala, pa ni mogla. Potem je odcapljala do kopalnice in se stuširala. Nato si je naredila zajtrk. Pojedla ga je in se šla počesat. Umila si je še zobe, potem pa počasi krenila. Po poti jo je zmotil velik jumbo plakat, brez vejice!
Kakšen kriminal!, je pomislila.
"Le kako lahko nekdo tak dobi dovoljenje za objavo? To ja vsi vidijo!" se je zbunila.
Za njo so se oglasile troblje, zato je speljala.
"Nisem še rekla zadnje besede!!!" je povedala bolj sama sebi. Med poukom nam je povedala o pripetljaju. Bila je ogorčena, da smo se je prav bali. Ampak imela je načrt...

To je za zdej to, upam da vam je ušeč.