Pisalnica
Bom sam tiho... ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Vrglo me je v druge sanje. Tam so bili zmaji, bila sem na otoku Čeljusti. Bilo ga je nemogoče najti. Okej, skoraj nemogoče. Samo eni osebi je uspelo. Nikoli se ni vrnila. Njeni snemalci pa so se in pokazali posnetke z otoka. Želela sem si izvedeti skrivnost otoka Čeljusti. Bilo je čudno, saj nikoli ne bi prepoznala otoka Čeljusti v sanjah. A zavedala sem se vseh podrobnosti. Celo svojih nog. Če mislite, da je to ni težko, poskusite v naslednjih sanjah in boste videli. V glavi sem čutila magijo. Kot kača je prilezla v moje možgane. Zaslišala sem ženski glas. "Pridi sem na otok Čeljusti. Pridi sem in reši življenja tisočerih duš. Brez tebe bodo hitro doživele kruto smrt. Imaš 14 dni. Potem bo prepozno."
Planila sem pokonci. Bila sem naježena. 14 dni. Če hočem rešiti te tisočere duše moram pobegniti. Zapustiti prijatelje. Samo ovirali bi me. Me poskusili ustaviti. Ne. Ne bom jih vzela s sabo. Tiho sem si vzela nahrbtnik in vanj dala rezervna oblačila, rezervne čevlje, svetilko, plastenko ter tri steklene krogle magije. Krogle magije so zelo majhne a imajo tako moč, da še velikana ubijejo. Samo v pravem trenutku moraš razbiti eno.
In tako sem si ga oprtala in odkorakala ven. Čisto sem pozabila na tistega samoroga, dokler se skoraj nisem zaletela vanj. Gledal me je zviška. Nastopila je smrtna tišina. Ni se premaknil. Nato pa je poskočil in me z glavo vrgel na svoj hrbet. Zagodrnjal je in jaz sem se čemerno potrepljala po hrbtu tam, kjer me je zadela njegova glava. Prijela sem se črnega gladkega vratu. Glavo je stegnil naprej in zagalopiral. V treh velikih korakih je vzel zalet in se dvignil ter poletel. Njegova krila so imela premer vsaj 4 metre. Poletel je nad krošnje in hladen veter me je božal v lica. Letela sva nad črno travo in nad našim malim kampom. Ko sva bila nad zoglenelo šolo, sem se še zadnjič ozrla nazaj, potem so mi krošnje zakrile pogled. Jutranja zarja se je že dvigovala, jaz pa sem na samorogu letela naravnost proti njej. Proti morju. Proti otoku Čeljusti.
Vrglo me je v druge sanje. Tam so bili zmaji, bila sem na otoku Čeljusti. Bilo ga je nemogoče najti. Okej, skoraj nemogoče. Samo eni osebi je uspelo. Nikoli se ni vrnila. Njeni snemalci pa so se in pokazali posnetke z otoka. Želela sem si izvedeti skrivnost otoka Čeljusti. Bilo je čudno, saj nikoli ne bi prepoznala otoka Čeljusti v sanjah. A zavedala sem se vseh podrobnosti. Celo svojih nog. Če mislite, da je to ni težko, poskusite v naslednjih sanjah in boste videli. V glavi sem čutila magijo. Kot kača je prilezla v moje možgane. Zaslišala sem ženski glas. "Pridi sem na otok Čeljusti. Pridi sem in reši življenja tisočerih duš. Brez tebe bodo hitro doživele kruto smrt. Imaš 14 dni. Potem bo prepozno."
Planila sem pokonci. Bila sem naježena. 14 dni. Če hočem rešiti te tisočere duše moram pobegniti. Zapustiti prijatelje. Samo ovirali bi me. Me poskusili ustaviti. Ne. Ne bom jih vzela s sabo. Tiho sem si vzela nahrbtnik in vanj dala rezervna oblačila, rezervne čevlje, svetilko, plastenko ter tri steklene krogle magije. Krogle magije so zelo majhne a imajo tako moč, da še velikana ubijejo. Samo v pravem trenutku moraš razbiti eno.
In tako sem si ga oprtala in odkorakala ven. Čisto sem pozabila na tistega samoroga, dokler se skoraj nisem zaletela vanj. Gledal me je zviška. Nastopila je smrtna tišina. Ni se premaknil. Nato pa je poskočil in me z glavo vrgel na svoj hrbet. Zagodrnjal je in jaz sem se čemerno potrepljala po hrbtu tam, kjer me je zadela njegova glava. Prijela sem se črnega gladkega vratu. Glavo je stegnil naprej in zagalopiral. V treh velikih korakih je vzel zalet in se dvignil ter poletel. Njegova krila so imela premer vsaj 4 metre. Poletel je nad krošnje in hladen veter me je božal v lica. Letela sva nad črno travo in nad našim malim kampom. Ko sva bila nad zoglenelo šolo, sem se še zadnjič ozrla nazaj, potem so mi krošnje zakrile pogled. Jutranja zarja se je že dvigovala, jaz pa sem na samorogu letela naravnost proti njej. Proti morju. Proti otoku Čeljusti.
Moj odgovor:
Dazey and the scouts
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sprejemni izpit oblikovna
hej, mene zanima, kaj ste delal na sprejemcu. pa kok dobre slike ste dal za ta del izpita ko ni v zivo? pa a je ful tezko. kr mene je lowk ful strah za uno oblikovanje iz papirja. hvala ze vnaparej <3
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(57)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(81)
Nič posebnega , že vse vem.
(38)
