Vidim ju, kako se smejita, kako sta prijateljski. Iza nekaj reče in Tinkara zavrešči ter jo udari po hrbtu. Obe se zasmejita.
Lahko bi ju dohitela, če bi hotela. Lahko bi ju, vendar nočem prekiniti njunega trenutka.
Pot do šole prehodim v moreči tišini.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------|------------------------
Prvo uro imamo biologijo, potem angleščino, slovenščino in nato dve uri matematike. Še sreča, da je petek.
Iza se danes nekam čudno vede. Svojega chrucha (Gala iz devetega a) ni niti pogledala, pogovarja se le z mano in Tinkaro in ves čas se skrivnostno smeji.
V glavnem odmoru na stopnicah jeva čipsin se pogovarjava o nepravičnem ocenjevanju. Iza je slovenščino dobila tri, jaz pa biologijo štiri, čeprav sve obe znali. Butasti učitelji.
Čez čas Iza utihne.
"Iza, je kaj narobe?" jo prijazno vprašam, ko od nje slišim samo še mlaskanje čipsa.
"Gal," nenadoma izbruhne, " me je DODAL NA SNAPU."
O.MOJ.BOG.
"Kaaaaj?????? O moj bog, srečnicaaaa!!!! " se trudim biti vesela zanjo. Ampak hkrati pa dobro vem, da bo zdaj imela še manj časa zame. In ugotovila sem tudi, zakaj je Tinkara prej tako vreščala. Prej je povedala njej kot mani. Jeeeeej.
Iza vse podrobno opiše - kako sta se pogovarjala o šoli, tečnih prfoksih in znamih serijah. Pravzaprav sem več razbrala iz edine razumljive povedi - da se je pogovor začel s hej in končal s see you.
"Pravzaprav imam še eno novico zate, zelo je pomembna," nenadoma reče Iza. Radovedno dvignem glavo.
"Čipsa je zmanjkalo." reče povsem brezizrazno. Planem nanjo.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
"Misliš, da imam zdaj kaj več možnosti pri Galu?" me vpraša Iza, ko hodiva proti peklu (matematiki).
"Seveda imaš,". sem čim bolj prepričljiva, saj mislim resno. Ko fant doda punco na snapu, začneta hoditi. Pika.
Hvaležno me pogleda. Usedeva se vsaka v klop. Jaz se usedem k Tinkari, Iza k Anji. Srečnica, ona lahko prepisuje. Jaz si s Tinkaro ne morem kaj dosti pomagati.
Decimalka - naša učiteljica za matematiko - začne z razlago. Tinkara se nenadoma obrne proti meni.
"Vem, kaj se greš, Urška," zasika proti meni. "Iza je pač takšen človek. Prijazna, prijetna, super punca je. Ampak jaz jo sovražim."
Ostanem brez besed.
"No," odvrnem, " jaz jo imam pa rada."
----------------------------------------------------
hej, kak vam je blo. Če mate kake komentarje, prosim za njih. <33333333
lp musicgirl