Po pouku, ko sem stopila iz šole, so me pričakali štirje fantje in tri dekleta: Maša, Ashley, Monika, Gal, Jaša, Damir in Vid. Zdrznila sem se ob pogledu nanje. Te so na šoli veljali za najboljše. Ampak nikoli se niso družili drug z drugim. Zato je bilo čudno, da so se zdaj zbrali. Ampak to je lahko pomenilo le eno-maščevali se mi bodo. Stopila sem nekaj previdnih korakov naprej, da so bili oni že za mano, nato pa pospešila, da bi jim čim prej ušla. Ampak oni so bili pripravljeni na vse. Iz drugih vrat v šolo in iz avtobusne postaje, so hodili učenci. Ne katerikoli, ne. Tisti, ki sem se jih najbolj bala. Tisti, ki so bili najbolj nevarni. Tisti, od katerih si lahko pričakoval zlo. Takrat me je postalo strah. Zelo strah. Postalavili so se pred mano, da nisem mogla iti mimo njih domov. Srce mi je razbijalo. Nekaj trenutkov smo vsi stali, učenci nižjih razredov so gledali z odprtimi usti. Vse se je ustavilo. Počasi so se začeli premitaki proti meni. Cela sem se tresla. Ko sem že mislila, da bo po meni, sem daleč za samo zaslišala znan glas. Ozrla sem se in videla Niki! Kričala je:"Takoj pustite Izo! Še žal vam bo! Takoj nehajte vsi! Raje naoadite mene, kot pa mojo prijateljico!" A moje veselje se je kmalu končalo, saj so jo ubogali. Pustili so me. Namesto mene pa so se napotili proti Niki. "Niki! Si zmešana?!" sem zakričala. Ona mi je le prikimala, nato pa izginila med učenci...
————————————————
V nadaljevanju, jutri, pa boste izvedeli, kaj se je zgodilo z Niki.
Če vam je bilo vsaj malo všeč lajkajte, lahko pa tudi komentirate ker mi vaš komentar in kritika pomenita veliko.

Lepo bodite,
#S2