ojla 18 dela že zunaj

No, pravzaprav se je stvar z Romeom (to, da me ima za morilko) malo polepšala. Povej vam, zakaj.
Po večerji grem vedno na palubo gledat ocean. Res je lep razgled. Pred tem, ko me je Romeo imel za ljubezen, ne za morilko, me je kdaj prišel pogledat in bilo je čarobno.
Nekaj časa sem stala tam sama in mislim, da sem celo videla delfine. Potem sem slišala, da je prišel. Obrnila sem se in že se je obrnil, da bi šel nazaj.
"Romeo, prosim! Počakaj! Nisem morilka, prisežem!" sem kričala.
"Konec je med nama, Rose. Hočem, da se zbrišeš z mojega življenja" je rekel.
Za trenutek sem bila šokirana. V resnici za kar nekaj trenutkov. Nato sem se prijela za ograjo in splezala na drugo stran. Če bi se spustila, bi padla v ocean.
"Prav, Romeo! Zbrisala sem bom iz tvojega življenja, v redu?" sem zaklicala.
Nato se je končno obrnil in me zagledal. Kar oči so se mu povečale. Zatem je stekel je k ograji.
"Rose, kaj delaš? Ubila se boš! Ne vidiš, kako visoko je in voda je mrzla kot led!"
"Ti hočeš tako. Ampak v resnici nočeš tega, kajne? Tudi jaz nočem. A si že rekel."
Nato sem spustila noge in levo roko.
"Samo spustim desno roko in postala bom tvoja preteklost!"
"Ne, ne boš!"
V tistem trenutku je prijel mojo roko in bila sem nazaj na palubi. Ko sem vstala, se je za nekaj trenutkov obrnil in nato odšel.


" Ja prosim?" , je rekel kapitan. Moj oče je vstopil in še preden sem se zavedla rekel: "Potopi to ladjo! Tukaj imaš 500 000 dolarjev, samo potopi jo." Kapitan je bil pohlepen človek in je takoj sprejel ponudbo. "Ladjo bom treščil v skalo in potnikom rekel da rešilni čoln ne delajo." "Krasno", mu je odgovorila moja mami