Hi :wave:!
Objavljava 22. dela :kissing_heart:!

Z Romeom sva se oba spogledala. Dobro sva vedela, da če ne ukrepava bo po nama "Teciva preden pridejo", mi je zašepetal Romeo. Čez nekaj minut sva uspešno prispela v njegovo sobo in se usedla na posteljo. Njegov obraz je bil popolnoma bled in okoli naju ni bilo nobenih zvokov. Ne vem koliko časa je trajala ta tišina dokler se ni Romeo oglasil:"Poslušaj Rose. Morda tega ne bova preživela, morda bo preživel samo eden. Trenutno je najpomembnejše da delava skupaj vse do konca. Imam načrt..."

ZAKLJUČNI EPILOG ŠT. 1
Stara gospa s srednje dolgimi valovitimi blond lasmi sedi na fotelju v svoji dnevni sobi v veliki hiši v New Yorku in posluša radio, ob tem pa boža svojo belo mačko. To je Rose Dawson in smo leta 1955.
"Pred tednom dni sta portugalski arheologinji Sandra in Isabel Ramos našli razbitine velikanske stare ladje petdeset kilometrov stran od mesta Porto, imenovana Cassandra," je rekla voditeljica po radiu in Rose je povišala zvok. "Našli sta tudi škatlo na površju in sicer blizu razbitin ladje, kjer je srebrna ogrlica s turkiznim diamantom in dnevnik. Ta pripada Rose Julliet Dawson, ki je bila verjetno ena izmed potnic in ena izmed preživelih na ladji ali celo edina preživela. Po zapiskih iz matičnega urada je gospa Dawson še kar živa in živi verjetno v New Yorku. Arheologinji jo pozivata, naj se zglasi na newyorški državni televiziji. Ponavljam, Rose Julliet Dawson."
Rose je takoj vstala, ugasnila radio, položila mačko v njeno blazino in šla iz hiše.