Od živčnosti bi me skoraj strgalo na kose, če se ne bi v trenutku ustavil avto.
"Tukaj sva..."
Je očarano zamomljal oči. Pred nama se je dvigala ogromna bela stavba v starem slogu obkrožena z lično urejenim, zelenim parkom. To je želela mami. To so njene sanje. Ne moje. A vseeno sem pogoltnila cmok, ki se mi je nabiral v grlu in elegantno skočila iz avta. V roki sem trdno držala belo kuverto kot dokaz, da sem točno ta oseba, ki so jo povabili. Carolina. Hči slavne baletne plesalke Raqel Berger.

"Dobrodošla, Carolina! Veseli smo, da si se nam pridružila!"
Me je v popolni angleščini nagovorila stara gospa z sivkastimi lasmi, ki jih je imela strogo spete v figo.
"Tudi jaz sem vesela, da sem se lahko pridružila tako elitni baletni šoli."
Sem ji odgovorila v malo manj popolni angleščini. Šele zdaj sem spoznala kako zelo so mi pomagale ure angleščine v šoli. Peljala me je v eno izmed baletnih dvoran.
"Pouk se je že začel... Garderoba je levo."
Je prijazno dejala gospa ter očija pospremila nazaj do avta. Baleti pouk naj bi trajal tri ure. Garderoba je bila urejena in prijetna. Sedla sem na žametni stol ter si nadela baletne copatke in dres. V torbici sem poiskala elastiko ter si iz mojih gostih, valovitih las napravila lepo figo. Nekaj trenutkov sem obstala pred ogledalom in se zazrla v mojo baletno postavo. Še ena stvar v kateri sva si z mami podobni. Počasi sem se odpravila do vrat dvorane in potrkala. Vrata mi je odprla mlada ženska s toplimi rjavimi očmi.
"Živjo, Carolina! Joj, končno si prišla! Kako smo se grebli zate! Vse baletne šole te želijo vzeti pod svoje okrilje..."
Je prijazno rekla. Ob drogu so že stala dekleta mojih let. Odprtih ust so me opazovala. No... Razen ene, ki je ljubosumno zrla skozi okno. Ob stenah so sedeli fantje. Šest jih je bilo. Tudi oni so me opazovali vendar z njihovega obraza nisem mogla nič razbrati.
"Lahko prideš k meni!"
Je veselo rekla blondinka s prijaznimi zelenkastimi očmi. Olajšano sem se nasmehnila in se postavila zraven nje.
"Torej... Bo Carolina kaj zaplesala?"
Je radovedno vprašal fant z oranžkastmi lasmi in pegastim obrazom.
"Seveda bo... Kajne?"
Je nasmejano rekla ženska ter se obrnila v mojo smer.
"Čakajte... Kaj?"
Sem zmedeno vprašala.
"Vsak nov učenec ob prihodu zapleše svoj najljubši ples... Tradicija pač..."
Je razložila blondinka poleg mene.
"Oh, ja nisem vedela amapk zakaj pa ne..."
Moški ob klavirju me je pričakujoče pogledal. Malo bi manjkalo in bi rekla naslov moje najljubše pop pesmi a sem se dovolj hitro spametovala. V baletni dvorani si Carolina?! Hip-hop in balet ne gresta skupaj!
"Labodje jezero."
Sem rekla in moški je prikimal. Kmalu sem zaslišala prve note. Ena, dva, tri.. Začela sem plesati. Vsi pogledi so bili uprti vame. Prepustila sem se glasbi. Nisem vedela kdaj sem se naučila baletnih korakov, ki sem jih zdaj plesala. Zaprla sem oči in si predstavljala, da sem labod. Izvedla sem popolno pirueto. Na konicah prstov sem se zavrtela, kar sedemkrat. Ja, vaja z mami se je izplačala. Nato sem skočila. Pristala sem tri metre stran od tam kjer sem skočila. Vav! Prvič sem tako veliko skočila...Čeprav ni bil moj stil glasbe sem uživala.

*****

"Bila si neverjetna!"
Je dejala blondinka. Kasneje sem izvedela, da ji je ime Zoe. Podala mi je steklenico vode. Bila sem grozno žejna zato sem jo veselo sprejela.
"Hvala."
Sem sramežljivo rekla.
"Si sploh opazila kako so te gledali?"
"Kdo?"
Zoe se je ob moji nevednosti nagajivo zahihitala.
"Draga mojo Carolina..."
"Kaj?"
"Nič."
Je nasmejano odgovorila Zoe in se raztegnila v perfektno špago.