Pisalnica
Hej gajs! 4. MAJ JE! MAY THE FOURTH BE WITH YOU! No, danes novi del moje zgodbe kot del mojega star wars celebrationa (dont judge me.) Jaz iskreno ne vem kak vi pišete tak awesome zgodbe z ravno prav dolgimi poglavji ampak lej i tried<3
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pod kolesi avta so škrtali majhni kamni na neurejeni cesti. Obris nebotičnikov se je vedno bolj bližal v obrisu megle. Gia se je naslanjala na umazano šipo, medtem ko so na zastarelem radiju hreščale naključne pesmi. Ob nogah je ždela polna zdravil vrečka zaradi katere je pristala v avtu s popolnim neznancem. Bolela jo je glava.
"Si lačna?" Je Jax prekinil udobno tišino.
"Ne ravno, hvala." Gia se je nežno nasmehnila.
"Kdaj si nazadnje jedla?"
"Ne rabiš skrbeti za mene. V redu sem."
"Otrok si. Nekdo mora. Tvoji starši so... imeli težave z oblastmi?" Je previdno vprašal.
"Mhm. Mislim, da jih imajo v bistvu vsi."
Jax se je nasmehnil. "Itak." Pogledal je naprej in pridušeno zaklel. "Šit."
"Kaj?"
"Kontrola."
"Šit." Gia se je vzravnala. "Kako zelo te sploh hočejo aretirati? Je to samo stvar enega mesta?"
"Em... niti ne?"
"Kaj zdaj? Upava da te ne prepoznajo?"
"Imava drugo možnost?" Upočasnil je starinski avto in odprl okno. Vojak se je sklonil na višino njunih obrazov.
"Dober dan." Jax se je na široko nasmehnil. "S hčerko sva prišla na ogled tega prečudovitega mesta-"
"Vaši osebni nameni nas ne zanimajo." Vojak se je vzravnal in iztegnil roko. "Veljavna identifikacija?"
Jaxov nasmeh je v hipu izginil. "Em-"
Gia se je nagnila na voznikovo stran mimo njegovega obraza in se nasmehnila vojaku. "Vozi," mu je zašepetala na uho. Jax je pritisnil na plin preden bi vojak lahko procesiral kaj se je zgodilo, in kmalu je bil viden le še v ogledalu. Gia je izdihnila. "Nedvomno bo obvestil oblasti in druge enote. Kje je tvoja prijateljica?"
"Ne daleč. Vzemi vrečo."
Avto je zapeljal v eno izmed ozkih ulic in parkiral pred lepo urejenim blokom. Gia je vstala in za sabo zaloputnila vrata rdečega avta. "To je to?" Jax je nemo prikimal. Izgledal je živčen. Nežno ga je dregnila naprej. "Zakaj si tako živčen?"
Stopila sta do zvonca in pozvonila na edinega brez napisa. Okoli oken se je kljub moderni zunanjosti bloka luščila barva in v konfetih padala na tla.
Zaslišal se je mlad ženski glas. Gia je sklepala, da je stara okoli dvajset. "Kdo je?"
"Uh... Hej Leila..." Jax se je odkašljal.
"Jax? Je vse okej?"
"Ja, ni panike. Z mano je še ena upornica."
"Pridita gor. Odpiram."
Vrata so začela brenčati in Jax jih je odprl. Gia mu je nemo sledila. Vodil ju je v drugo nadstropje in potrkal na vrata. Vrata so se odprla.
Pred njima je stala mlajša ženska, z dolgimi rjavimi lasmi spletenimi v kito v krogu okrog glave. Čeprav je bila precej nižja kot Jax, se je z roko uprla na okvir vrat in ga pogledala navzgor v oči. Oba sta tako stala par sekund.
Ženska, očitno Leila, je trenutek prekinila in se obrnila k Gii. "Pozdravljena." Iztegnila je roko in se ji toplo nasmehnila. "Leila."
Gia se je nerodno prestopila in ji segla v roko. "Gia."
Leila je pomignila v svoje stanovanje. "Sta imela veliko težav z zdravili? Večina uporniških baz v okolici je svoje zaloge izčrpala-" Vstavila se je in sumljivo pogledala Jaxa. "Jax? Kaj si naredil?"
"Nisva imela izbire-"
"Jax! Kaj se je zgodilo?"
"Peljala sva mimo kontrole. Verjetno naju iščejo. In njihova prva postaja-"
"Bo moje stanovanje. Šit." Leila si je pogladila hlače. "Si s svojim avtom?"
"Ja."
"Te evakuacije postajajo že nadležne. Gia, rabiš kaj?"
Gia jo je zmedeno pogledala. "Em... oprosti, izgubljena sem. kaj?"
"Oblačila. Ker vaju iščejo moramo SPET (jezno je pogledala Jaxa) oditi."
"Ou. V bistvu nič nimam-"
"Okej. Bom jaz vzela." Jaxu je vrgla ključe. "Menjati moramo avto. Vzemi mojega. Pridem čez pet minut. Zakaj si tako nepreviden?"
Jax se ne nasmehnil. "Nekdo mora biti."
--------------------------------------------
Upam da vam je všeč<33 May the force be with you!
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pod kolesi avta so škrtali majhni kamni na neurejeni cesti. Obris nebotičnikov se je vedno bolj bližal v obrisu megle. Gia se je naslanjala na umazano šipo, medtem ko so na zastarelem radiju hreščale naključne pesmi. Ob nogah je ždela polna zdravil vrečka zaradi katere je pristala v avtu s popolnim neznancem. Bolela jo je glava.
"Si lačna?" Je Jax prekinil udobno tišino.
"Ne ravno, hvala." Gia se je nežno nasmehnila.
"Kdaj si nazadnje jedla?"
"Ne rabiš skrbeti za mene. V redu sem."
"Otrok si. Nekdo mora. Tvoji starši so... imeli težave z oblastmi?" Je previdno vprašal.
"Mhm. Mislim, da jih imajo v bistvu vsi."
Jax se je nasmehnil. "Itak." Pogledal je naprej in pridušeno zaklel. "Šit."
"Kaj?"
"Kontrola."
"Šit." Gia se je vzravnala. "Kako zelo te sploh hočejo aretirati? Je to samo stvar enega mesta?"
"Em... niti ne?"
"Kaj zdaj? Upava da te ne prepoznajo?"
"Imava drugo možnost?" Upočasnil je starinski avto in odprl okno. Vojak se je sklonil na višino njunih obrazov.
"Dober dan." Jax se je na široko nasmehnil. "S hčerko sva prišla na ogled tega prečudovitega mesta-"
"Vaši osebni nameni nas ne zanimajo." Vojak se je vzravnal in iztegnil roko. "Veljavna identifikacija?"
Jaxov nasmeh je v hipu izginil. "Em-"
Gia se je nagnila na voznikovo stran mimo njegovega obraza in se nasmehnila vojaku. "Vozi," mu je zašepetala na uho. Jax je pritisnil na plin preden bi vojak lahko procesiral kaj se je zgodilo, in kmalu je bil viden le še v ogledalu. Gia je izdihnila. "Nedvomno bo obvestil oblasti in druge enote. Kje je tvoja prijateljica?"
"Ne daleč. Vzemi vrečo."
Avto je zapeljal v eno izmed ozkih ulic in parkiral pred lepo urejenim blokom. Gia je vstala in za sabo zaloputnila vrata rdečega avta. "To je to?" Jax je nemo prikimal. Izgledal je živčen. Nežno ga je dregnila naprej. "Zakaj si tako živčen?"
Stopila sta do zvonca in pozvonila na edinega brez napisa. Okoli oken se je kljub moderni zunanjosti bloka luščila barva in v konfetih padala na tla.
Zaslišal se je mlad ženski glas. Gia je sklepala, da je stara okoli dvajset. "Kdo je?"
"Uh... Hej Leila..." Jax se je odkašljal.
"Jax? Je vse okej?"
"Ja, ni panike. Z mano je še ena upornica."
"Pridita gor. Odpiram."
Vrata so začela brenčati in Jax jih je odprl. Gia mu je nemo sledila. Vodil ju je v drugo nadstropje in potrkal na vrata. Vrata so se odprla.
Pred njima je stala mlajša ženska, z dolgimi rjavimi lasmi spletenimi v kito v krogu okrog glave. Čeprav je bila precej nižja kot Jax, se je z roko uprla na okvir vrat in ga pogledala navzgor v oči. Oba sta tako stala par sekund.
Ženska, očitno Leila, je trenutek prekinila in se obrnila k Gii. "Pozdravljena." Iztegnila je roko in se ji toplo nasmehnila. "Leila."
Gia se je nerodno prestopila in ji segla v roko. "Gia."
Leila je pomignila v svoje stanovanje. "Sta imela veliko težav z zdravili? Večina uporniških baz v okolici je svoje zaloge izčrpala-" Vstavila se je in sumljivo pogledala Jaxa. "Jax? Kaj si naredil?"
"Nisva imela izbire-"
"Jax! Kaj se je zgodilo?"
"Peljala sva mimo kontrole. Verjetno naju iščejo. In njihova prva postaja-"
"Bo moje stanovanje. Šit." Leila si je pogladila hlače. "Si s svojim avtom?"
"Ja."
"Te evakuacije postajajo že nadležne. Gia, rabiš kaj?"
Gia jo je zmedeno pogledala. "Em... oprosti, izgubljena sem. kaj?"
"Oblačila. Ker vaju iščejo moramo SPET (jezno je pogledala Jaxa) oditi."
"Ou. V bistvu nič nimam-"
"Okej. Bom jaz vzela." Jaxu je vrgla ključe. "Menjati moramo avto. Vzemi mojega. Pridem čez pet minut. Zakaj si tako nepreviden?"
Jax se ne nasmehnil. "Nekdo mora biti."
--------------------------------------------
Upam da vam je všeč<33 May the force be with you!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaaaaa! Ful je dobraaaaa! Res perfect posateljica siiii! Ful rada berem tvojo zgodbo:thumbsup::thumbsup::thumbsup:
Lp Twiggy
Lp Twiggy
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimivo! me zanima, kaj se bo zgodilo v naslednjem delu :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je toooook dobr napisan pc respect res:heart::heart::heart:
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
