Pisalnica
"Bella, tukaj govorimo o resnem umoru, ki ni prvi. Veliko bi tvegala," je še vedno odločena Cecilija.
V tistem trenutku v veži zazvoni hišni telefon.
"Jaz grem!", zakliče Bella in že je ni več.
"Halo?", se Bella oglasi.
"Halo, halo!", se iz slušalke zasliši glas Belline najboljše prijateljice Lise. "Si že prebrala jutranji časopis?"
"Seveda sem."
"Kakšne nenavadne stvari se dogajajo na Akademiji Temne doline, mar ne?", pohiti Lisa.
"Zelo. Slišim, da si zelo dobre volje, bolj kot običajno," se Bella zasmeji.
"Ahh, saj me poznaš. Torej, gotovo se ti že svita kaj razmišljam," se muza Lisa
"Ali si gotova?", jo je Bella takoj razumela. "Ne bi rekla, da je tam varno, sodeč po vseh dogodkih. Poleg tega, nimam niti ene možnosti, da bi mi mati sploh dovolila kaj takšnega, Lisa,"
"Daj no, zakaj pa ne. Vse naše šole so na smrt dolgočasne," Lisa skuša prepričati Bello.
"No, nevem, bom razmislila, delo me čaka." ji odvrne Bella.
"Dobro, te bom čakala," se Lisa posmehne.
Bella, si umije obraz, ter zobe. Kostanjevo rjave lase si hitro splete v dolgo kito, ki jo zvije v figo in jo pritrdi z nekaj lasnicami. Pohiti v kuhinjo, kjer v tri rute zavije kose kruha ter sočna jabolka, ter pozvoni na zvonec v veži, ki je oznanjal odhod na njive.
"Že greva!!!", zakriči Cecilija iz zgornje spalnice. V naslednji minuti so že na poti.
Bella ima na Barnovi kmetiji prav posebno delo. Medtem, ko Cecilija, Elis in druge ženske kopljejo plevel ter žanjejo žito, Bella, s pomočjo drugih delavcev naloži pridelke na velike vozove, ter en voz tudi odpelje. Pridelke, razvaža po okoliških mestih in tudi nekaj vasicam na poti. Pot traja kar nekaj ur, vendar se Bella v družbi dveh konjev in gozdnih živali prav nič ne dolgočasi.
Naenkrat pa ji pot zaprejo, na videz pomembni možje na belih konjih. Bella ustavi konje ter može vpraša:
"Pozdravljeni gospodje, kako vam lahko pomagam?"
"Ali morda veste, kdo je morilec?", ji nič kaj prijazno odgovori ened izmed njih.
"Morilec? Kakšen morilec?"
"Ne delajte se nevedno. Vemo, da imate nekaj sledov morilca iz Akademije Temne doline.
"Ah, tega morilca," se hitro zbistri Bella, "No, jaz ne vem prav nič, gospodje. Sumim le to, da so vsi ti umori med seboj povezani. Drugega, žal nevem."
"Za zdaj ti verjamemo. Ampak, če izvemo, da ste nam lagala, se bodo zadeve zakomplicirale, mlada dama."
Spodbodejo žametno bele žrebce, in odidejo. Bella se ozre čez ramo. Zelo je presenečena. Tudi ona spodbode svoja konja in nadaljuje pot.
No, končno tudi nov del zgodbe. Ta je malo daljši kot prejšnja dva, tako da se boste lahko malo več zamotili:sweat_smile::sweat_smile:. Upam, da vam je zgodba všeč.
Pozdravčki,
Pretty.Kitty123
V tistem trenutku v veži zazvoni hišni telefon.
"Jaz grem!", zakliče Bella in že je ni več.
"Halo?", se Bella oglasi.
"Halo, halo!", se iz slušalke zasliši glas Belline najboljše prijateljice Lise. "Si že prebrala jutranji časopis?"
"Seveda sem."
"Kakšne nenavadne stvari se dogajajo na Akademiji Temne doline, mar ne?", pohiti Lisa.
"Zelo. Slišim, da si zelo dobre volje, bolj kot običajno," se Bella zasmeji.
"Ahh, saj me poznaš. Torej, gotovo se ti že svita kaj razmišljam," se muza Lisa
"Ali si gotova?", jo je Bella takoj razumela. "Ne bi rekla, da je tam varno, sodeč po vseh dogodkih. Poleg tega, nimam niti ene možnosti, da bi mi mati sploh dovolila kaj takšnega, Lisa,"
"Daj no, zakaj pa ne. Vse naše šole so na smrt dolgočasne," Lisa skuša prepričati Bello.
"No, nevem, bom razmislila, delo me čaka." ji odvrne Bella.
"Dobro, te bom čakala," se Lisa posmehne.
Bella, si umije obraz, ter zobe. Kostanjevo rjave lase si hitro splete v dolgo kito, ki jo zvije v figo in jo pritrdi z nekaj lasnicami. Pohiti v kuhinjo, kjer v tri rute zavije kose kruha ter sočna jabolka, ter pozvoni na zvonec v veži, ki je oznanjal odhod na njive.
"Že greva!!!", zakriči Cecilija iz zgornje spalnice. V naslednji minuti so že na poti.
Bella ima na Barnovi kmetiji prav posebno delo. Medtem, ko Cecilija, Elis in druge ženske kopljejo plevel ter žanjejo žito, Bella, s pomočjo drugih delavcev naloži pridelke na velike vozove, ter en voz tudi odpelje. Pridelke, razvaža po okoliških mestih in tudi nekaj vasicam na poti. Pot traja kar nekaj ur, vendar se Bella v družbi dveh konjev in gozdnih živali prav nič ne dolgočasi.
Naenkrat pa ji pot zaprejo, na videz pomembni možje na belih konjih. Bella ustavi konje ter može vpraša:
"Pozdravljeni gospodje, kako vam lahko pomagam?"
"Ali morda veste, kdo je morilec?", ji nič kaj prijazno odgovori ened izmed njih.
"Morilec? Kakšen morilec?"
"Ne delajte se nevedno. Vemo, da imate nekaj sledov morilca iz Akademije Temne doline.
"Ah, tega morilca," se hitro zbistri Bella, "No, jaz ne vem prav nič, gospodje. Sumim le to, da so vsi ti umori med seboj povezani. Drugega, žal nevem."
"Za zdaj ti verjamemo. Ampak, če izvemo, da ste nam lagala, se bodo zadeve zakomplicirale, mlada dama."
Spodbodejo žametno bele žrebce, in odidejo. Bella se ozre čez ramo. Zelo je presenečena. Tudi ona spodbode svoja konja in nadaljuje pot.
No, končno tudi nov del zgodbe. Ta je malo daljši kot prejšnja dva, tako da se boste lahko malo več zamotili:sweat_smile::sweat_smile:. Upam, da vam je zgodba všeč.
Pozdravčki,
Pretty.Kitty123
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelo zanimivo kdaj bo naslednji del?
0
Pretty.Kitty123
sem zelo vesela, da ti je všeč. Predvidevam, da ga bom napisala danes.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Prebrala sem vse dele! Res wawwwww :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:. ta zgodba je tako fajn!! komaj cakam na nov del!
0
Volkulja
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Ful sobr bloggg.
Se pa strinjam da ne smes ...
