Pisalnica
Živjo! Rekla sem, da naslednji del pride jutri, ampak sem ga napisala že danes. Da ne boste čakali do jutri, je nov del danes že tu. Uživajte!:grinning:
Arthur jih gre odpret. Stečem za njim. Ko se vrata odprejo pokukam mimo njega in na pragu zagledam svojega brata. »Adrian!« vzkliknem, ko ga zagledam. »Ariana!« vzklikne nazaj. Stečem k njemu. »Oh Ad, kako dolgo se nisva videla.« »Ana, povej kaj si počela v vsem tem času!« Brat me je vse od petega leta dalje klical Ana, jaz pa njega že od rojstva Ad, ker nisem znala izgovarjati njegovega imena. »Stopi že naprej, no!« povabim brata. Nisem ga videla že vse od božiča. Hodi namreč na neko zasebno šolo v Angliji, kjer imajo internate in je do praznikov vedno tam. Še vedno se sprašujem, kako je starše sploh prepričal, da hodi tja, ker niti videli še niso šole, ampak sem si tako želela tja, da mi je bilo čisto vseeno. Ravno zaradi tega sem se tudi tako veselila svojega 12 rojstnega dne. Ko si star 12 se končno lahko vpišeš nanjo. Prošnjo za vpis sem že napisla. Adrianu so odgovorili točno na njegov 12. rojstni dan. Rodil se je ob enih zjutraj, zato nisem videla kdo mu ga je prinesel, sem bila pa užaljena, ker ga nobenemu ni hotel pokazati. Zvečer sem šla v njegovo sobo. Našla sem pismo in ga pogledala, pa na njemu ni nič pisalo. Vsa začudena sem se tako odpravila nazaj v svojo sobo. »Pridi no noter,« ga še enkrat prijazno povabim. Sledi mi v kuhinjo. »Oooo, kaj tako diši?!« »Z Arthurjem sva pekla pecivo,« mu razložim. Šele takrat opazi, da je zraven tudi Arthur. »O Arthur! Oprosti, da te nisem prej pozdravil (to si bolj zamrmra v brado). Kako kaj? Gre?!« »Pa bo no,« mu v odgovor zamrmra stric. »A bi se lahko neki pomenila?« »Em, ja!« se začudi Adrian, stric pa ga že zvleče v kot. Slišim ju, kako si nekaj mrmrata in prigovarjata. Nazadnje (kot, da se nebi nič zgodilo) stopit do mene. »A je pecivo že pečeno?« me vpraša stric. Še preden mu lahko odgovorim se napoti do pečice. Z desno roko jo odpre in z levo po njej seže za pecivom. Zgrozim se. »Arthur no, opekel se boš!« Stric namreč z roko (kot bi bilo to nekaj čisto običajnega) drži steklen pekač v katerem je pecivo. Vedela sem, da te lahko zelo speče, ker se je to zgodilo moji sošolki in ima še zdaj opeklino. Stric da roko stran od pekača. »Pokaži mi jo!« mu ukažem, ker se tako bojim, da se ji je kaj zgodilo. Ogledam si stričevo roko a na njej sploh ni videti sledi opeklin. Kaj šele, da bi bila vsaj malo vroča ker jo je vtaknil v pečico! Njegova roka je taka kot običajno. »Pa saj ne morem verjeti!« Že res, da sem bila vesela, da se ni stricu nič zgodilo, ampak to enostavno ni bilo prav. Hotela sem mu še nekaj reči. Še preden sem odprla usta pa se tega nisem več spomnila. »Bi pogledala v pečico Ariana? Da vidiš, če je že pečeno!« »Ja, ja takoj,« mu bolj zašepetam kot rečem in si nataknem rokavico. Pecivo je res že pečeno. In to zelo lepo. Vzamem ga iz pečice. Takrat domov prideta mami in oči. »Živjo Ariana,« me veselo pozdravita. »Adrian, živjo! Ja kaj pa ti tukaj. Mislila sva, da boš še nekaj časa pri prijateljih!« Mama steče k Adrianu in ga objame. »Ja kako si že zrasel no,« prevzame besedo oči. »16 let, to ni kar tako! Mimo grede, vse najboljše za rojstni dan. Res nam je žal, da ti nismo mogli poslati voščilnice. Očitno se je nekje izgubila« »To vse razjasni,« se zareži Adrian. »Khem, khem,« se odkašljam, da privabim pozornost.
Se nadaljuje...
Tukaj so še linki do oseb, da si jih boste lažje predstavljali:
Ariana=https://media.gettyimages.com/photos/teenage-girl-with-long-blond-hair-and-blue-eyes-picture-id187140662?s=170667a
Adrian=https://ath.unileverservices.com/wp-content/uploads/sites/4/2017/05/how-to-get-curly-hair-for-men-9609-532x798.jpg
Arthur=https://i.pinimg.com/originals/96/34/4a/96344a86835f18aba6f75ed2b73b8efa.jpg
Emily=http://3.bp.blogspot.com/-c75A6JPOcvU/UcsjX3pE-iI/AAAAAAAAmO0/fyY7RnVcymo/s1600/Emma+Watson+Latest+HD+wallpapers+12.jpg
Julian=https://www.earthgear.com/wp-content/uploads/2016/10/canali-classic-fit-plaid-wool-sport-coat.jpg
pes Miško=http://3.bp.blogspot.com/-5Qar3vGcagA/U054hgJX5pI/AAAAAAAACHo/Y81R7DdMWzU/s1600/golden-retriever-wallpaper.jpg
Arthur jih gre odpret. Stečem za njim. Ko se vrata odprejo pokukam mimo njega in na pragu zagledam svojega brata. »Adrian!« vzkliknem, ko ga zagledam. »Ariana!« vzklikne nazaj. Stečem k njemu. »Oh Ad, kako dolgo se nisva videla.« »Ana, povej kaj si počela v vsem tem času!« Brat me je vse od petega leta dalje klical Ana, jaz pa njega že od rojstva Ad, ker nisem znala izgovarjati njegovega imena. »Stopi že naprej, no!« povabim brata. Nisem ga videla že vse od božiča. Hodi namreč na neko zasebno šolo v Angliji, kjer imajo internate in je do praznikov vedno tam. Še vedno se sprašujem, kako je starše sploh prepričal, da hodi tja, ker niti videli še niso šole, ampak sem si tako želela tja, da mi je bilo čisto vseeno. Ravno zaradi tega sem se tudi tako veselila svojega 12 rojstnega dne. Ko si star 12 se končno lahko vpišeš nanjo. Prošnjo za vpis sem že napisla. Adrianu so odgovorili točno na njegov 12. rojstni dan. Rodil se je ob enih zjutraj, zato nisem videla kdo mu ga je prinesel, sem bila pa užaljena, ker ga nobenemu ni hotel pokazati. Zvečer sem šla v njegovo sobo. Našla sem pismo in ga pogledala, pa na njemu ni nič pisalo. Vsa začudena sem se tako odpravila nazaj v svojo sobo. »Pridi no noter,« ga še enkrat prijazno povabim. Sledi mi v kuhinjo. »Oooo, kaj tako diši?!« »Z Arthurjem sva pekla pecivo,« mu razložim. Šele takrat opazi, da je zraven tudi Arthur. »O Arthur! Oprosti, da te nisem prej pozdravil (to si bolj zamrmra v brado). Kako kaj? Gre?!« »Pa bo no,« mu v odgovor zamrmra stric. »A bi se lahko neki pomenila?« »Em, ja!« se začudi Adrian, stric pa ga že zvleče v kot. Slišim ju, kako si nekaj mrmrata in prigovarjata. Nazadnje (kot, da se nebi nič zgodilo) stopit do mene. »A je pecivo že pečeno?« me vpraša stric. Še preden mu lahko odgovorim se napoti do pečice. Z desno roko jo odpre in z levo po njej seže za pecivom. Zgrozim se. »Arthur no, opekel se boš!« Stric namreč z roko (kot bi bilo to nekaj čisto običajnega) drži steklen pekač v katerem je pecivo. Vedela sem, da te lahko zelo speče, ker se je to zgodilo moji sošolki in ima še zdaj opeklino. Stric da roko stran od pekača. »Pokaži mi jo!« mu ukažem, ker se tako bojim, da se ji je kaj zgodilo. Ogledam si stričevo roko a na njej sploh ni videti sledi opeklin. Kaj šele, da bi bila vsaj malo vroča ker jo je vtaknil v pečico! Njegova roka je taka kot običajno. »Pa saj ne morem verjeti!« Že res, da sem bila vesela, da se ni stricu nič zgodilo, ampak to enostavno ni bilo prav. Hotela sem mu še nekaj reči. Še preden sem odprla usta pa se tega nisem več spomnila. »Bi pogledala v pečico Ariana? Da vidiš, če je že pečeno!« »Ja, ja takoj,« mu bolj zašepetam kot rečem in si nataknem rokavico. Pecivo je res že pečeno. In to zelo lepo. Vzamem ga iz pečice. Takrat domov prideta mami in oči. »Živjo Ariana,« me veselo pozdravita. »Adrian, živjo! Ja kaj pa ti tukaj. Mislila sva, da boš še nekaj časa pri prijateljih!« Mama steče k Adrianu in ga objame. »Ja kako si že zrasel no,« prevzame besedo oči. »16 let, to ni kar tako! Mimo grede, vse najboljše za rojstni dan. Res nam je žal, da ti nismo mogli poslati voščilnice. Očitno se je nekje izgubila« »To vse razjasni,« se zareži Adrian. »Khem, khem,« se odkašljam, da privabim pozornost.
Se nadaljuje...
Tukaj so še linki do oseb, da si jih boste lažje predstavljali:
Ariana=https://media.gettyimages.com/photos/teenage-girl-with-long-blond-hair-and-blue-eyes-picture-id187140662?s=170667a
Adrian=https://ath.unileverservices.com/wp-content/uploads/sites/4/2017/05/how-to-get-curly-hair-for-men-9609-532x798.jpg
Arthur=https://i.pinimg.com/originals/96/34/4a/96344a86835f18aba6f75ed2b73b8efa.jpg
Emily=http://3.bp.blogspot.com/-c75A6JPOcvU/UcsjX3pE-iI/AAAAAAAAmO0/fyY7RnVcymo/s1600/Emma+Watson+Latest+HD+wallpapers+12.jpg
Julian=https://www.earthgear.com/wp-content/uploads/2016/10/canali-classic-fit-plaid-wool-sport-coat.jpg
pes Miško=http://3.bp.blogspot.com/-5Qar3vGcagA/U054hgJX5pI/AAAAAAAACHo/Y81R7DdMWzU/s1600/golden-retriever-wallpaper.jpg
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
