*WILLOW*
V šotorih sem zvečer slišala glasove naših vodnikov, ki so se pogovarjali na drugi strani tabornega ognja. "Misliš da so že zrele, da bi šle same takole v gozd " je rekel malce reskav glas. " Morajo prestati preiskus Angus tako kot so ga vsi" je rekel močan ženski glas.Prepoznala sem ga. Bil je glas vodnice rumene skupne. Ingrid. " Lahko je zelo nevarno za dekleta lahko se jih kaj zgodi, padejo v prepad, kaj če srečajo medveda..." so modrovali drugi vodniki. " Padla je odločitev dekleta bodo šle, dovolj so zrele" je glasove prekinila Ingrid. In tako se je pogovor končal. Malo sem še poslušala potem pa se potopila v misli. Koga so vodniki mislili ? Vedela sem samo da so dekleta ne koliko ne katera a vprašanje mi je strašno požrlo živce. Ko sem slišala korake pred šotorom sem zaprla oči in zaspala.
Naslednji dan sem se zbudila precej bolj zgodaj kot ostali v mojem šotoru zato sem odšla v jedilnico po kos kruha z marmelado ter se vsedla pred ognjišče kjer je kot običajno plapolal manjši ogenj. Gledala sem kako se mlajši taborniki igrajo slepe miši ter se neznansko zabavajo. V meni se je že spet prižgal občutek samote. Včasih se sprašujem zakaj sem tako sramežljiva." Butara prijateljico bi si poiskala pa bi bilo. A kakšna sem pač sem nisem si poiskala prijateljice in si je tudi nebom dokler bom tako sramežljiva" sem se jezila sama nad sabo. Ko sem takole sedela se je nekaj dotaknilo moje rame. Bila je oseba z rdečeoranžnimi lasmi in živo zelenimi očmi. " Živjo" me je ogovorila. " Hej" sem ji sramežljivo odgovorila. " Ime mi je Max" je živahno odgovorila. Nakaj časa sva sedeli v tišina nato pa je prišla meni zelo znana oseba. " A ni tole Willow" je rekel tečen glas za mano. " Kdo je pa tole a, neka nova prijateljica ne zdi se nekaj posebnega " je v smehu nadaljeval glas. " Pojdi stran Skarlet, tukaj nimaš nič iskati" je rekla Max. " Pa vaju bom pustila samo dajta mi svoj denar" je rekla Skarlet. " Ne " sem tiho odgovorila. " Ne, potem pa nimam druge možnosti kot da vaju pretepem" je rekla Skarlet. Poklicala je svoji prijateljici Sofio in Melanie. Res sta bili zavaljeni in pripravljeni da naju obereta do golega. " Potem pa daj tepi se z mano" je zaklicala Max. Poskušala sem jo posvariti a je že stopila v ring. Še preden je Max lahko rekla bev jo je že Sofia močno boksnila v obraz poln pegic. Max je zaječala in poskušala narediti protinapad- prepozno Melaniina pest je letela direktno v njen trebuh. Skarlet se je začla smejati in poslala svoji prijateljici še name. Jaz , ki nisem tako pogumna sem zbežala in se skrila za šotor modre skupine. Gledala sem po polju in videla da so odšle potem pa stekla do Max. " Joj, si vredu" sem jo v naglici ko sem jo pobirala iz tal spraševala. " Boli me nos" je zajavkala. " Pridi odpeljala te bom do Ingrid ona bo vedela kaj storiti" sej ji rekla in jo odpeljala v štab vodnikov. Ko so jo odpeljali v bližnji zdravstveni dom sem v glavi razmišljala da se mogoče ne bi zgodilo če bi ji pomagala. Brez večerje sem objokana odprla naš šotor in objokana zaspala.

Hej Hoj, to je prvi del moje zgodbe:heartpulse:. Zgodb nisem zdaj pisala pomoje okoli enega leta zato res nevem kako je :sweat_smile:.
Skratka upam da vam je všeč in če vam je bi bila ZELO vesela da stisnite :heart: in komentirate.
Lubčka :sparkling_heart: wolfy13:wolf::sparkling_heart: