*roza*6. poglavje — Partnerja*roza*
Biologija je bila uradno moj najmanjši problem tisti dan.
Problem so bili pogledi.
Ker sem jih čutila dobesedno ves čas.
Ko sem sedla v učilnico, sem upala samo na to, da bom eno uro v miru preživela brez neke čudne drame.
Seveda se to ni zgodilo.
Profesorica biologije je odložila mapo na mizo in rekla:
»Naslednji mesec boste delali projekt v parih.«
Po učilnici se je takoj zaslišalo vzdihovanje.
»Ne komplicirajte,« je rekla. »Pari bodo naključni.«
Super.
Res super.
Profesorica je začela brati imena.
»Eva in Miha.«
»Nina in Žan.«
Nina me je pogledala s tistim izrazom sori.
Jaz pa sem že vedela, da bom očitno ostala z nekom čudnim.
»Tia in Matic.«
Tia je zadovoljno sedla nazaj na stol.
Potem pa:
»Lana in Nikola.«
Za sekundo sem mislila, da sem narobe slišala.
Po učilnici je nastala tista tiha drama tišina, ko vsi očitno poslušajo.
Počasi sem dvignila pogled.
Niko je sedel dve vrsti stran in izgledal popolnoma mirno.
Kot da se ni zgodilo nič.
Jaz pa sem imela občutek, da me bo kap.
Tia je bila prva, ki je spregovorila.
»A resno?«
Profesorica jo je pogledala čez očala.
»Ja. Kakšen problem?«
»Ne.«
Ampak njen ton je govoril čist nekaj drugega.
Niko je samo vzel kemični svinčnik in se naslonil nazaj na stol.
Kot da ga nič ne gane.
Kar me je iskreno malo jezilo.
Po uri sem počasi pospravljala stvari v torbo, ker se mi res ni dalo it ven med vse ljudi.
»Očitno sva zdaj partnerja.«
Trznila sem.
Niko je stal ob moji mizi.
Od blizu je dišal po istem parfumu kot zadnjič. Nekaj temnega in rahlo sladkega.
»Očitno,« sem rekla.
Rahlo se je nasmehnil.
»Lohk bi bilo slabše.«
»Res? Kako?«
»Lahko bi dobila Matica.«
Nevede sem se zasmejala.
In prisežem, njegov pogled se je za sekundo zadržal na meni malo predolgo.
Potem pa je nekdo stopil do naju.
Tia.
Seveda.
»Nikola, greva?« je vprašala in mene ignorirala tako očitno, da je bilo že smešno.
»Ja, takoj.«
Ampak preden je šel, se je spet obrnil proti meni.
»Po pouku? Začneva projekt.«
Ni zvenelo kot vprašanje.
Samo prikimala sem.
On pa se je rahlo nasmehnil in odšel s Tio iz učilnice.
Jaz pa sem ostala tam z enim samim problemom:
Preveč sem se veselila tega projekta.
*roza*se nadaljujee..........*roza*
Biologija je bila uradno moj najmanjši problem tisti dan.
Problem so bili pogledi.
Ker sem jih čutila dobesedno ves čas.
Ko sem sedla v učilnico, sem upala samo na to, da bom eno uro v miru preživela brez neke čudne drame.
Seveda se to ni zgodilo.
Profesorica biologije je odložila mapo na mizo in rekla:
»Naslednji mesec boste delali projekt v parih.«
Po učilnici se je takoj zaslišalo vzdihovanje.
»Ne komplicirajte,« je rekla. »Pari bodo naključni.«
Super.
Res super.
Profesorica je začela brati imena.
»Eva in Miha.«
»Nina in Žan.«
Nina me je pogledala s tistim izrazom sori.
Jaz pa sem že vedela, da bom očitno ostala z nekom čudnim.
»Tia in Matic.«
Tia je zadovoljno sedla nazaj na stol.
Potem pa:
»Lana in Nikola.«
Za sekundo sem mislila, da sem narobe slišala.
Po učilnici je nastala tista tiha drama tišina, ko vsi očitno poslušajo.
Počasi sem dvignila pogled.
Niko je sedel dve vrsti stran in izgledal popolnoma mirno.
Kot da se ni zgodilo nič.
Jaz pa sem imela občutek, da me bo kap.
Tia je bila prva, ki je spregovorila.
»A resno?«
Profesorica jo je pogledala čez očala.
»Ja. Kakšen problem?«
»Ne.«
Ampak njen ton je govoril čist nekaj drugega.
Niko je samo vzel kemični svinčnik in se naslonil nazaj na stol.
Kot da ga nič ne gane.
Kar me je iskreno malo jezilo.
Po uri sem počasi pospravljala stvari v torbo, ker se mi res ni dalo it ven med vse ljudi.
»Očitno sva zdaj partnerja.«
Trznila sem.
Niko je stal ob moji mizi.
Od blizu je dišal po istem parfumu kot zadnjič. Nekaj temnega in rahlo sladkega.
»Očitno,« sem rekla.
Rahlo se je nasmehnil.
»Lohk bi bilo slabše.«
»Res? Kako?«
»Lahko bi dobila Matica.«
Nevede sem se zasmejala.
In prisežem, njegov pogled se je za sekundo zadržal na meni malo predolgo.
Potem pa je nekdo stopil do naju.
Tia.
Seveda.
»Nikola, greva?« je vprašala in mene ignorirala tako očitno, da je bilo že smešno.
»Ja, takoj.«
Ampak preden je šel, se je spet obrnil proti meni.
»Po pouku? Začneva projekt.«
Ni zvenelo kot vprašanje.
Samo prikimala sem.
On pa se je rahlo nasmehnil in odšel s Tio iz učilnice.
Jaz pa sem ostala tam z enim samim problemom:
Preveč sem se veselila tega projekta.
*roza*se nadaljujee..........*roza*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dobra zgodba!
0
Moj odgovor:
Dancer 6767
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
i need help
imam par problemčkov
1.ful sem zatreskana v en lik iz enga filma (hobit kili) in pač vsak večer se jokam kr ne obstaja kaj naj?????
2.ful bi bila rada igralka po poklicu in ne vem kako prit do avdicij
3.a mi da kdo kak nasvet o hujšanju
1.ful sem zatreskana v en lik iz enga filma (hobit kili) in pač vsak večer se jokam kr ne obstaja kaj naj?????
2.ful bi bila rada igralka po poklicu in ne vem kako prit do avdicij
3.a mi da kdo kak nasvet o hujšanju
Vprašanje
Letos smo malo drugače zastavili rubriko Spletne zvezde. Kako ti je všeč?
Bolj mi je všeč ko prej.
(13)
Enako kot prej.
(17)
Raje imam intervjuje s spletnimi zvezdami.
(10)



Pisalnica