*b* Zunaj je bilo prijetno, saj sijalo sonce. A štirinajst letna Daša je bila ravno takrat bolna. Že par dni ni mogla ven, saj je takrat bilo hladno in deževno vreme, zdaj pa kar od enkrat je prišlo lepo vreme. Želela je iti na zrak, a na žalost je rabila počivat. Namesto počivanja se je odločila, da bo šla malo po brskat po internetu. Odšla je na spletno stran Pil. To je bila spletna stran za najstnike in Daša je tam zelo rada hodila, saj je rada brala objave drugih in klepetala z internetnimi prijatelji. Tam se je zelo zabavala. Ko je šla na Pil je malo pobrskala, prebrala nekaj in pogledala, če je kdo v klepetalnici. Na žalost ni bilo nobenega. Ah, kakšna škoda, pa ravno zdaj , ko ne ve kaj početi. Ker ni vedla kaj počet je šla ven iz Pila. Odločila se je, da bo šla kasneje. Vrgla se je na svojo posteljo in odšla prebrat en ljubezenski roman »Sem se zaljubila« od hrvaške pisateljice Sanje Pilić. Zelo rada je brala ljubezenske romane, vendar ljubezen jo za enkrat še ni zanimala v življenju. Ko je prebrala roman do konca ji je kar od enkrat zazvonil telefon. Bila je njena najboljša prijateljica Marija. Daša se ji je javila. *b*

*roza* »Hej, pa kje si ti danes? Si zbolela? » *roza* *b* je zaskrbljeno vprašala Marija. *b*

*modra * »Ja, na žalost sem« *modra* *b* je z hripavim glasom rekla Dasa *b*

*roza* »Upam da čim prej od zdraviš« *roza* *b* je rekla Marija. *b*

*modra* »Hvala« *modra* *b* se je zahvalila Daša. *b*
*roza * »Ni zakaj. Poslala ti bom snov in nalogo kasneje« *roza *b* Je rekla Marija *b*

*modra* »Hvala ti« *modra* *b* se ji je spet zahvalila Daša. Še dobro, da je imela tako dobro prijateljico ki je mislila na vse. Nato, jo je pa vprašala: *b*
*modra* »Marija zakaj si me pa klicala. Ali je šlo za pomembno stvar» *modra* *b*Je vprašala Daša, saj je točno vedela, da ji rabi nekaj povedati.* b*


*roza* » Aja, saj res. Hvala da si me spomnila. Ja, želela sem ti povedati glede naju z Markom. Končno me je povabil na zmenek. Komaj čakam !!! » *roza* *b* je veselo izjavila Marija *b*

*modra* » Ni zakaj, se mi je zdel da si mi hotela neki reč. To je super. Kdaj ti je povedal. Povej mi!! » *modra* *b*je vesela povedala Daša in komaj čakala da ji njena najboljša prijateljica pove kako je bilo. *b*

*roza* »Vse je bilo tako. Ravno sem odhajala domov in on je pritekel h meni, me pozdravil in mi rekel, če lahko greva nekje na samem ker mi želi nekaj povedati. Odšla sva do tistega bližnjega potoka. Nato sva se usedla na eno klopco in on mi je povedal kaj čuti do mene ter da me vabi na zmenek. Bilo je res čudovito. Nato me je pospremil domov in me objel okoli ramen!!! « *roza* *b* je veselo in zaljubljeno pripovedovala Marija *b*

*modra* » Aww, to je tako srčkano in romantično. Zelo sem vesela zate. Upam da bosta postala par« *modra* *b* je veselo rekla Daša *b*

*roza* »Ja, hvala enako. Jaz upam, da boš tudi ti kdaj koga spoznala haha« *roza* *b* jo je izzivala Marija. Marija je res upala da Daša dobi kakšnega fanta. Ampak Daša se ni zmenila niti za enega fanta na tem svetu. *b*

*modra* »Ah, kje pa. Jaz fanta? Ne, to ni zame » *modra* *b* jo je zavrnila Daša *b*

*roza* »Ah daj no, zelo lepo je če imaš nekoga ob sebi ki te lahko podpira in te ima rad. Ne skrbi, danes je učiteljica rekla, da bo kmalu prišel novi učenec, fant seveda. Komaj čakam, da ga spoznam, kaj ves mogoče po ta pravi zate »*roza* *b* je povedala Marija. *b*

*modra* » Kaj, čakaj me samo hecaš ali misliš resno. Novega sošolca bomo dobili? In no kdaj pride? Aja pa če misliš, da bom v njega ali kar koli takega, ne bom. Sej ves kakšna sem. Fantje zame niso.» *modra* *b* Je jasno in glasno rekla Daša *b*

*roza* » Ne, ne hecam se. Res bo prišel čez natanko 3 dni . Torej v četrtek . Nikoli ne reci nikoli. Nikoli se ne ve, mogoče pa bos v njega takoj ko ga bos spoznala« *roza* *b* ji je odvrnila Marija *b*

*b* Z Marijo sta govorili natanko 2 uri. Res je, one dve se res dolgo pogovarjata. Take smo punce. Pa morda tudi fantje. Marija je zelo upala, da bi Daša dobila svojo ljubezen. Hudo ji je bilo, ker ni imela niti enega fanta v svojem življenju. Govorile so o marsičem, dokler ni Daša rabila iti saj jo jo klicala mama. Takrat je pojedla kosilo. Popila nekakšna zdravila za grlo. In odšla počivati da bi prej ozdravela. *b*