Napisala sm tole pesem gajs. Imenuje se *b*spomim se*b*.

Spomnim se brezskrbnosti mlajših let,
ujeta je v spomin v najlepši cvet.

Spomnim se vonja pomladi,
ko smo bili še mladi,
ko smo bili vsi veseli,
ko smo vsi radi vriskali in peli.

Spomnim se veselja poleti,
ko so se nam zdeli vsi dnevi sveti,
vsi smo bili v srečo odeti,
vsi smo bili z veseljem prežeti.

Spomnim se listja jeseni,
"veter vse skrbi nam odženi"
vse takrat se spremeni,
narava tako zelo drhti.

Spomnim se snega pozimi,
vse je bilo v neskončni belini,
vse je bilo ujeto v tišini.

Vse to so le neskončni spomini,
sedaj smo v brezciljni sivini,
spomini so zakopani nekje v globini.

Vse je že smisel zgubilo,
nikoli več se ne bo zdanilo,
ne vem, kaj bo to žalost prekrilo.

Upam, da vam je usec gajs. Je pa mal bolj pesimistična.