PisalnicaŠtudentka detektivka, 27. del
2
ELEANOR
Inšpektor Debois je ravnokar pripeljal do našega hotela pripeljal Charlotte, ki naj bi bila zdaj nedolžna.
Zdaj pa so res vsi — tudi jaz sem med njimi — že naveličani preiskave in te drame okoli nje, ki me zelo spominja na kakšno Sofoklesovo in ki se vleče že predolgo. Konec koncev smo se prišli zabavat, ne pa igrati detektive, kajne? No, saj na začetku je bilo tako, a kmalu ... saj veste, kaj sledi.
Živčnost pa seveda poviša tudi napetost (ne mislim tisto pri fiziki). Ko smo mislili, da je Charlotte morilka, smo bili vsi umirjeni, ker smo vedeli, da nevarne osebe ni več nad nami. Oh, ko bi le tako ostalo!
Preiskave torej še zdaleč ni konec. Ne, med nami se še kar neverjetno spretno skriva nekdo, ki je pripravljen poseči med zakone, da bi zadovoljil svoje mračne želje. Kdo ve, kdo je zdaj to ... A krog osumljencev je definitivno manjši ... in še se bo manjšal ...
Nazaj na Lotte. Seveda sem pričakovala, da bo Charlotte zdaj, ko ni več v zaporu, center pozornosti. Imela sem prav, moja bivša prijateljica je trenutno kot filmska zvezda, vendar ni vse tako pozitivno.
"Charlotte!" za njo zakliče Kiara in si popravi svoje svetleče uhane, ki brezobzirno migajo iz njenih ušes in se vmes zatikajo v sijoče temne lase.
"Živjo, Kiara," jo prav nič vedro odzdravi nekdanja osumljenka.
Kiara sprva ne odvrne ničesar, kajti preveč jo zaposlena z gledanjem lastne sošolke, ki kar naenkrat ni več obtožena umora, nato pa zamomra: "Si ... zdaj ... prosta? Saj ga nisi umorila, ne? Zetkila mislim."
"Si resna?" užaljeno odgovori Lotte in se zasuče na peti.
Tokrat jo pričaka Kiarin brat Lawrence, ki očitno sorojenko resnično ne spusti izpred oči. "Torej, Lotte, se te moram bati ali je strah odveč?" jo vpraša in se pri tem bujno nasmeje, kar je znak, da spet zbija svoje šale.
Charlottin obraz postane rahlo rdeč — šala ji res ni bila všeč. "Misliš, da je to primeren čas za hece, Lawrence?" izreče in ponovno z veliko mero užaljenosti odide stran.
"Počakaj, počakaj!" se nenadoma zasliši Raymondov neverjetno visok in dokaj smešen glas. Izmučena Lotte se z odporom obrne nazaj, zavije z očmi ter se zazre v fantov obraz. "Rad bi samo izvedel, kako vedo, da nisi morilka," jo prosi. Lotte ponovno zavije z očmi. "Brez skrbi, že od začetka sem trdo sem prepričan, da si nedolžna."
"Policija je skupaj z nekom, ki dela v živalskem vrtu, našla videoposnetek. Na njej sem jaz v času umora pri potoku, ne pa pri levji kletki, kjer je bil očitno nekdo drug. Si zdaj zadovoljen?" Ray pritrdilno prikima. "Dobro, zdaj pa me končno pustite na miru."
"Vsa ta drama je zaradi tebe, Eleanor," po toliko urah, ko nisva spregovorili, mojo pozornost ujame Charlotte, ki se iznenada pojavi v moji bližini. Obrnem se in se namrščim, čeprav dobro vem, o čem govori. "Ravno ti si bila tista, ki mi je prva obtožila umora in kasneje predala inšpektorju."
Jezno se ozrem v njene temne oči, v katerih gori ogenj od vse te nakopičene jeze. "Nisem jaz kriva, če si zgledala tako očitna!" vzkliknem. "Poglej, žal mi je, res nisi morilka, ampak bila si tako ..."
"Daj no, Eleanor, nehaj govoriti prazne besede," me hladno prekine sošolka in me še bolj grozeče pogleda. Za trenutek, a le za trenutek, dobim kurjo polt. "Ne vem sicer, zakaj si to storila, a jasno je, da iz zli namenov!"
"Punci, se res tukaj nekaj dogaja ali imam le napačen občutek?" se nenadoma za nama sliši Lawrencov globoki glas. Obe se nenadoma in skoraj da istočasno obrneva nazaj. Takrat ugotovim, da zraven visokega Lawrenca stoji še nekoliko manjša postava — Geoffrey. "Da, sliši se vaju po celem posestvu," ponovi za njim kakor papagaj.
"Ne! Brez skrbi, vse je v redu!" obe hkrati zakričeva, čeprav prav dobro ve, da v tem ni niti kanček resnice.
Zatem Charlotte vstane iz svojega neudobnega lesenega stola in se postavi zraven Geoffreya. "Bi šla nazaj v najino sobo, Geoff?" ga vpraša in skupaj z Lawrencom izgineta neznano kam.
Inšpektor Debois je ravnokar pripeljal do našega hotela pripeljal Charlotte, ki naj bi bila zdaj nedolžna.
Zdaj pa so res vsi — tudi jaz sem med njimi — že naveličani preiskave in te drame okoli nje, ki me zelo spominja na kakšno Sofoklesovo in ki se vleče že predolgo. Konec koncev smo se prišli zabavat, ne pa igrati detektive, kajne? No, saj na začetku je bilo tako, a kmalu ... saj veste, kaj sledi.
Živčnost pa seveda poviša tudi napetost (ne mislim tisto pri fiziki). Ko smo mislili, da je Charlotte morilka, smo bili vsi umirjeni, ker smo vedeli, da nevarne osebe ni več nad nami. Oh, ko bi le tako ostalo!
Preiskave torej še zdaleč ni konec. Ne, med nami se še kar neverjetno spretno skriva nekdo, ki je pripravljen poseči med zakone, da bi zadovoljil svoje mračne želje. Kdo ve, kdo je zdaj to ... A krog osumljencev je definitivno manjši ... in še se bo manjšal ...
Nazaj na Lotte. Seveda sem pričakovala, da bo Charlotte zdaj, ko ni več v zaporu, center pozornosti. Imela sem prav, moja bivša prijateljica je trenutno kot filmska zvezda, vendar ni vse tako pozitivno.
"Charlotte!" za njo zakliče Kiara in si popravi svoje svetleče uhane, ki brezobzirno migajo iz njenih ušes in se vmes zatikajo v sijoče temne lase.
"Živjo, Kiara," jo prav nič vedro odzdravi nekdanja osumljenka.
Kiara sprva ne odvrne ničesar, kajti preveč jo zaposlena z gledanjem lastne sošolke, ki kar naenkrat ni več obtožena umora, nato pa zamomra: "Si ... zdaj ... prosta? Saj ga nisi umorila, ne? Zetkila mislim."
"Si resna?" užaljeno odgovori Lotte in se zasuče na peti.
Tokrat jo pričaka Kiarin brat Lawrence, ki očitno sorojenko resnično ne spusti izpred oči. "Torej, Lotte, se te moram bati ali je strah odveč?" jo vpraša in se pri tem bujno nasmeje, kar je znak, da spet zbija svoje šale.
Charlottin obraz postane rahlo rdeč — šala ji res ni bila všeč. "Misliš, da je to primeren čas za hece, Lawrence?" izreče in ponovno z veliko mero užaljenosti odide stran.
"Počakaj, počakaj!" se nenadoma zasliši Raymondov neverjetno visok in dokaj smešen glas. Izmučena Lotte se z odporom obrne nazaj, zavije z očmi ter se zazre v fantov obraz. "Rad bi samo izvedel, kako vedo, da nisi morilka," jo prosi. Lotte ponovno zavije z očmi. "Brez skrbi, že od začetka sem trdo sem prepričan, da si nedolžna."
"Policija je skupaj z nekom, ki dela v živalskem vrtu, našla videoposnetek. Na njej sem jaz v času umora pri potoku, ne pa pri levji kletki, kjer je bil očitno nekdo drug. Si zdaj zadovoljen?" Ray pritrdilno prikima. "Dobro, zdaj pa me končno pustite na miru."
"Vsa ta drama je zaradi tebe, Eleanor," po toliko urah, ko nisva spregovorili, mojo pozornost ujame Charlotte, ki se iznenada pojavi v moji bližini. Obrnem se in se namrščim, čeprav dobro vem, o čem govori. "Ravno ti si bila tista, ki mi je prva obtožila umora in kasneje predala inšpektorju."
Jezno se ozrem v njene temne oči, v katerih gori ogenj od vse te nakopičene jeze. "Nisem jaz kriva, če si zgledala tako očitna!" vzkliknem. "Poglej, žal mi je, res nisi morilka, ampak bila si tako ..."
"Daj no, Eleanor, nehaj govoriti prazne besede," me hladno prekine sošolka in me še bolj grozeče pogleda. Za trenutek, a le za trenutek, dobim kurjo polt. "Ne vem sicer, zakaj si to storila, a jasno je, da iz zli namenov!"
"Punci, se res tukaj nekaj dogaja ali imam le napačen občutek?" se nenadoma za nama sliši Lawrencov globoki glas. Obe se nenadoma in skoraj da istočasno obrneva nazaj. Takrat ugotovim, da zraven visokega Lawrenca stoji še nekoliko manjša postava — Geoffrey. "Da, sliši se vaju po celem posestvu," ponovi za njim kakor papagaj.
"Ne! Brez skrbi, vse je v redu!" obe hkrati zakričeva, čeprav prav dobro ve, da v tem ni niti kanček resnice.
Zatem Charlotte vstane iz svojega neudobnega lesenega stola in se postavi zraven Geoffreya. "Bi šla nazaj v najino sobo, Geoff?" ga vpraša in skupaj z Lawrencom izgineta neznano kam.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super, ne morem verjrti, da še nima komentarjev.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
fuuuuullll dobrrr:heart::heart::heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omgg sedmosolkaa popolnoo:heart_eyes::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
