"Kaj želite od mene, Anderson?" je vprašal Liam in se naslonil na naslonjač.
"No, najprej me zanima ..." Edgar se je razmišljajoče prijel za brado. "Kje ste bili na dan umora ob pol enajstih zvečer?"
"Bil sem na obletnici matura v klubu. Tistem na glavni ulici, če morate vedeti."
"Ste bili ves čas zabave tam?"
"Seveda."
"Se spomnite, kdaj ste odšli?"
"Agh ... tisti dan nisem nosil ure ..." Liam je zavil z očmi. "Ampak res je bilo temno, pa sem odšel prvi."
"Kako ste ... našli truplo?" je vprašal Edgar. Videlo se mu je, da mu je ob tem vprašanju nekoliko nerodno.
"Vozil sem se mimo ... ne." Edgar je sogovorca sumljivo pogledal. Kako lahko kaj takega pozabi? "Hodil sem do avta, ko sem ga našel. V luži krvi. Oh, od takrat naprej sovražim kri! In oči, ki so strmele vame. Ne vem, kaj je bilo hujše - kri ali oči!"
"Ni vam treba nič več reči," je odvrnil Edgar. "Želim vedeti vaše mnenje o Harryju. Kakšen odnos sta imela?"
"V redu za brata - nič posebnega, ne premalo ne preveč." Edgar je Liama osunil z nekoliko presenečenim pogledom. Takega odgovora ni pričakoval. "Če želite slišati, kako rad sem ga imel, nisem jaz primerna oseba. Rad sem ga imel, a ne pretirano. O tem raje vprašajte njegovo ženo Kate. Ona vam bo dala odgovor, ki si ga želite."
"Sta imela kaj zamer?" Brez odgovora. "Ali pa konflikt?" Tudi tokrat ni bilo odziva.