PisalnicaTančica skrivnosti, 4. epizoda, 16. del
0
16. POGLAVJE
Antonia je zopet zavzdihnila. Inšpektor je nežele začel z občutljivo temo. "Bila je drugačna, zelo drugačna. In tudi njen slog slikanja je bil drugačen. Torej da, ljudje so se jo izogibali in jo opravljali na sto in en način."
"Ji je bilo mar za to?"
"Ne. Niti za trenutek si ni blatila glave z mnenjem drugih." Antonia je stopila proti sliki in jo pogledala. "Ko je narisala to sliko, je zares šla v Las Vegas. Z mano. Čudovito je bilo. Končno sva imeli čas samo za naju. Zadnji večer mi je povedala: "Antonia, veš kaj, ljudje naj si kar naprej izmišljujejo nove stvari, a vedi, da niso vredni nič." Nič."
"Zakaj vam je to rekla?" je z večjim zanimanjem vprašal inšpektor.
"V primerjavo z njo zelo slabo sprejemam mnenja drugih. Ne glede na osebe." Antonia je stopila nekoliko dlje od slike. Počasi so se ji začele nabirati solze. "Grozno šolanje sem imela. Moji sošolci so se nenehno norčevali iz mene. Govorili so, da sem duh Marije Antonete in da sem vstala iz giljotine. Celo dali so mi vzdevek - dekle iz giljotine!"
"Zakaj Marija Antoneta?" Kakšno povezavo ima Antonia z zadnjo francosko kraljico, se je spraševal inšpektor.
"Antoneta se je rodila v Avstriji. In njeno rojstno ime je bilo Maria Antonia. Ko je prišla v Versailles, je postala Antoneta, francoska verzija imena." Trenutek tišine. "Morda se zdi kot le otročja šala z vzdevkom in tem. A ko to slišiš vsak dan ..." Premagale so jo solze. Naslonila se je na inšpektorjeve ramo. A po nekaj trenutkih se je umaknila in si obrisala solze. "Oprostite, zaneslo me je. Sploh ni pomembno to z mojim otroštvom. Samo najdite Harryjevega morilca."
Antonia je zopet zavzdihnila. Inšpektor je nežele začel z občutljivo temo. "Bila je drugačna, zelo drugačna. In tudi njen slog slikanja je bil drugačen. Torej da, ljudje so se jo izogibali in jo opravljali na sto in en način."
"Ji je bilo mar za to?"
"Ne. Niti za trenutek si ni blatila glave z mnenjem drugih." Antonia je stopila proti sliki in jo pogledala. "Ko je narisala to sliko, je zares šla v Las Vegas. Z mano. Čudovito je bilo. Končno sva imeli čas samo za naju. Zadnji večer mi je povedala: "Antonia, veš kaj, ljudje naj si kar naprej izmišljujejo nove stvari, a vedi, da niso vredni nič." Nič."
"Zakaj vam je to rekla?" je z večjim zanimanjem vprašal inšpektor.
"V primerjavo z njo zelo slabo sprejemam mnenja drugih. Ne glede na osebe." Antonia je stopila nekoliko dlje od slike. Počasi so se ji začele nabirati solze. "Grozno šolanje sem imela. Moji sošolci so se nenehno norčevali iz mene. Govorili so, da sem duh Marije Antonete in da sem vstala iz giljotine. Celo dali so mi vzdevek - dekle iz giljotine!"
"Zakaj Marija Antoneta?" Kakšno povezavo ima Antonia z zadnjo francosko kraljico, se je spraševal inšpektor.
"Antoneta se je rodila v Avstriji. In njeno rojstno ime je bilo Maria Antonia. Ko je prišla v Versailles, je postala Antoneta, francoska verzija imena." Trenutek tišine. "Morda se zdi kot le otročja šala z vzdevkom in tem. A ko to slišiš vsak dan ..." Premagale so jo solze. Naslonila se je na inšpektorjeve ramo. A po nekaj trenutkih se je umaknila in si obrisala solze. "Oprostite, zaneslo me je. Sploh ni pomembno to z mojim otroštvom. Samo najdite Harryjevega morilca."
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
