28. POGLAVJE
Ampak gospod, ima Antonia še kakšen motiv poleg slike?" vpraša Edgar inšpektorja, ko hodita po policijski postaji.
"O tem pravzaprav nisem niti razmišljal," odvrne inšpektor medtem, ko mu po glavi vse bolj švigajo misli. "Pravzaprav bi nekaj lahko še bilo," čez čas reče.
"Kaj imate v mislih?"
"Pri Harryju bi lahko bilo nekaj. Torej, če Antonia izve za njegovo razmerje s Petrom, morda ne bi bila navdušena. Ampak *i*mogoče*i*, lahko bi bila tudi popolnoma zadovoljna. Kljub vsemu pa bi lahko gojila sovraštvo do njega, ker bi mislila ..."
"Inšpektor Thompson!"
Kriminalista se obrneta in pred seboj zagledata policista srednjih let z nekoliko razkuštranimi lasmi.
"Da?" vpraša inšpektor.
"Obtoženka Antonia Clarisson vam pošilja tole," pove policist in iz žepa potegne majhen list papir in ga podi inšpektorju. "Posebno za vas je.
"Hvala," se zahvali inšpektor.
"Kaj piše?" z zanimanjem vpraša Edgar.
Inšpektor razpre papir, na katerem sta napisani dve povedi z zelo čitljivo pisavo, in prebere: "Inšpektor Thompson, koliko časa boste še rabili, da ugotovite, da sem nedolžna? Kdaj boste dognali, da je bilo vse, kar sem vam povedala, čista resnica?"