31. POGLAVJE
"Nazaj si," reče nekoliko presenečen Andrew, ko zagleda ženo doma.
"Ti ni prav?" z začudenjem vpraša Antonia.
"Ne ne, ne razumi me napak," se brani Andrew. "Vse je bilo tako hitro. Najprej so te aretirali, ampak zdaj si že ... nazaj."
"Ne vem, kako naj ti razložim. No, pravzaprav še sama ne vem tega natančno." Antonia se prime za brado in začne razmišljati. "Mislim, da je bilo zaradi prstnih odtisov. Najprej je kazalo, da so moji, zdaj da so od nikogar ..."
"Antonia!"
Mož in žena se obrneta proti stopnicah, od koder prihaja zvok, in zagledata Kate.
"Kako? Ne razumem. Kako si nazaj?"
Antonia zopet razloži situacijo. "Oh, tako je bilo torej."
Po trenutku molka si Antonia popravi paž in zamenja temo: "Kaj bomo naredili glede slike?"
"Vse se začne in konča pri tem, kajne?" jezneje reče Andrew in pogleda ženo s temno zelenimi očmi, v katerih se zdi, da gori ogenj.
Kate med tem časom razmišljujoče glede Antonio in Andrewa in si popraska temne kodre. Čez nekaj trenutkov molka reče: "Antonia, slika je tvoja."
"Kaj hočeš reči?"
"Angela je v oporoki naslovila sliko na Harryja, Liama in tebe. Imam prav?" Antonia prikima. "Zdaj sta oba mrtva in slika je tvoja. Ti odločaš, kaj boš z njo, Antonia."