Antonia sedi za mizo in počasi srka vroči čaj. Pri tem ji pozornost krade Angelina slika, ki stoji na drugem koncu sobe.
Spomne se trenutka, ko je sliko prvič videla. Ker sta bila brata bolna, je Antonia sama šla v London na letališče. Takoj ko jo je Angela zagledala, ji je pokazala sliko.
"Kaj misliš, Antonia?" jo je vprašala.
"Čudovito je," se je nekoliko zlagala Antonia. Ni hotela pokvariti trenutka sestrine sreče.
"Hvala!" je prekipevala od sreče Angela. Antonia pomisli na njene vranje črne oči, ki se ob njenem komentarju žarele od sreče.
A v tistem trenutku Antonio stisne pri srcu še nekaj. Slika jo namreč ne spominja le na sestro, ampak tudi na brata. Zadnja velika debata pred njunim umorom je bila namreč prav o tej sliki.
*i*Vsi trije so povezani s to sliko*i*, pomisli Antonia. Nenadoma v glavi sliši, kako se vse štirje z njo vred smejijo, in prikaže se ji slika počitnic pred petindvajsetimi leti. Toplo poletje zamenja mrzla zima in spomne se, kako je izvedela, da je Angela mrtva, in truplo bratov, ki ju je morala policistom identificirati. *i*Ta slika mora stran, zakleta je!*i*