Hi :wave:!
Približujemo se Ophelijeni poroki! A prej bo še tale del, ki bo malce čustveno obarvan ...
SESTRSKI POGOVOR
Kmalu je nastopil dan, ko se je Ophelia poročila s Thomasom. Bilo je le še par ur do začetka poroke, ko se je Anastasia preoblekla v svojo obleko in si urejala lase.
Vrata so se odprla in Ophelia je vstopila.
"Oh, ti si tukaj," je presenečeno rekla Ophelia.
Anastasia ji ni odgovorila.
"Te moti, če se preoblečem tu?"
"Ne, seveda ne."
Ophelia je vzela obleko in se preoblekla.
"Ne rabiš se takole mučiti s frizuro. Izgledaš res čudovita."
"Da, mogoče se res ne bi smela toliko ukvarjati z videzom."
"Vedno sem bila ljubosumna nate, veš. Zaradi tvoje lepote in pameti. Jaz ... nisem nič posebnega."
Anastasia se je obrnila stran od ogledala in pogledala žalostno sestro v oči.
"Ni vse v lepoti in pameti. Veliko bolj pomembno je srce.
Ophelia je dvignila svoj žalosten obraz.
"Ophelia, ne. Tvoja poroka je. Morala bi biti vesela, ne žalostna."
Anastasia je objela Ophelio.
"Hvala, Anastasia. Res si dobra sestra."
Opheliji se je na obrazu prikazalo nekaj solz.
"Ne jokaj, Ophelia. Glej, maskara se ti je razlila, zdaj si še lepša."
Ophelia se je zasmejala sestrini šali, Anastasia pa tudi.
"Res ti privoščim, da bi se tudi enkrat poročila. Vem, da si želiš to."
"Oh, pustiva zdaj moške in to! Danes se pogovarjava samo o tvoji poroki, prav?"