nadaljujem....
Moški pa še kar ni odšel, očitno se je odločil da bo kar patruljaril tu v hiši celo noč. Med tem ko je tako stal, sem si ga malo ogledala. Imel je dolgo rjavo brado, ki mu je lepo poudarila prav tako rjave oči. Te pa so bile nenavadno motne. Tedaj me je prešinilo dejstvo da morda sploh ni človek!!! Mrzel veter mi je završel po žilah in se pomešal s strahom, da me je kar zazeblo. Tako me je bilo strah, da.....ah saj nevem a bi sploh povedala....no pa bom, sem se kar v hlače polulala. Vem, zelo sramotno, že kar vidim časopise z naslovi "Polulana 15-letnica v strašljivi hiši." Končno je mož sedel na tla in zaspal. Ampak ni spal kot navadni ljudje, saj ni bil človek. Spal je z glavo obrnjen proti tlom. Dihal je plitko in bil je tako smešen da sem se skoraj še enkrat namočila svoje že tako premočene hlače. Vrata je pustil na stežaj odprta, tako da sem lahko brez težav pobegnila, v neznano kam.
Se nadaljuje....
Upam da vam je všeč