*b*tale del posvečam SWS_lover, ker se res potrud lepo pokomentirat zgodbo pa še dobro zgodbo piše.*b*
pa ne bom pisala opozoril, ker itak že veste, kok nevarno je branje te zgodbe (stranski učinki: infarkt, možganska kap; nisem odgovorna:grinning:)
lepo branje in upam, da prežvite<33
--------------------------------------------------------------
*b*Abigail*b*
Abigail je strmela v črna vrata pred seboj. Stala je na pragu velike bele hiše. Abigail je pozvonila. Iz notranjosti se je zaslišalo tisto nadležno brnenje novodobnih zvoncev. Demonka je bila nestrpna. Najprej se iz hiše ni zaslišalo nič, potem pa tihi nežni koraki. Abigail je pomislila, da je mogoče dobila napačno informacijo in bo vrata odprla napačna oseba. Zdaj ni mogla storiti ničesar. Lahko bi izginila in zamudila priložnost, lahko pa bi na silo odprla vrata in s tem pokvarila pretvezo prihoda v miru.
Vrata so se odprla in na pragu je stala ženska. Točno tista, ki jo je Abigail iskala. Njeni rjavi lasje so bili še vedno enako rjavi kot se jih je Abigail spomnila in še vedno je dišala po piškotih, ki ji jih je Abigail pomagala narediti tisto zadnjo noč, ko je bila še normalna. Res je bila ona. Njena mama.
Anya Graves je nekaj časa samo strmela. Abigail je ostala hladna.
»Lepa bajta,« je rekla, brez da bi pogledala karkoli drugega razen Anyinih oči. Abigailina mama je tresoče vdihnila.
»Abby…,« je zamrmrala, a jo je demonka prekinila.
»Ime mi je Abigail,« je rekla. Anya je pokimala, vidno pretresena. V očeh so se ji pojavile solze.
»Ja… Abigal.« Nato je samo strmela v svojo hči, kot bi poskušala obuditi lepe spomine. Potem je začela biti živčna. »K-kako si naju našla? K-kako si prišla skozi uroke?« je zajecljala in naredila korak nazaj. Zdelo se je, da se je nenadoma bala Abigail, kar je demonko naredilo besno.
»Zate sem še vedno pošast, kajne?« je zaškripala z zobmi. Napadla je Anyo, a je poskrbela, da je ni zadela. Anya se je opotekla.
»Kaj počneš tukaj?« je vprašala. »Kako si naju našla?«
Abigail si je ogledala svoje kremplje. »Imam svoje vire.« Potem je pogledala Anyo.
»Si kaj storila Avi?« je vprašala Anya. Kot je Abigail predvidevala, njena mama ni vedela.
»Ne,« je lagala. »A nameravam.« Abigail ni bila povsem prepričana, zakaj bi morala poudariti dejstvo, ki je bilo tako očitno.
»Abby, prosim, ne…«
Abigail je dvignila roko in Anya je utihnila. »Nisem zato tu. Imam predlog.«
Anya jo je sumničavo pogledala.
»Pokliči očeta,« je rekla Abigail. »Spravi ga sem in jaz ga bom ubila.«
Anyine oči so se razširile. »Abby, ne morem.« Začela je odkimavati in se umikati nazaj.
Abigail je jezno udarila po mizi. »Ne kliči me Abby,« ji je zagrozila.
Anya je pogoltnila. »Prav. Abigail, ne morem.«
»Zakaj ne?« Demonka je prekrižala roke na prsih. »Ogrozil je tebe, mene, Avo. On me je spremenil v pošast. Potem pa te je zapustil. *i*Nas*i* je zapustil.«
»Ne,« je vztrajala mama.
»Zakaj ne?« je zakričala Abigail.
»Nimam kontakta,« je rekla. »Ne oglaša se na svojo telefonsko številko, nimam njegovega naslova. Sploh ne vem, če je še živ.«
Abigail je obstala. »Lažeš,« jo je obtožila. Anya je odkimala. »Žal mi je, Abby. Ne morem ti pomagati.«
Abigail se je nagnila naprej in izza vratu potegnila stekleničko s krvjo. Nasmehnila se je in pokazala snežno bele vampirske podočnike. »Ne poskusi se seliti. Našla vas bom.«
Obrnila se je in odkorakala iz hiše. Za sabo je zaloputnila vrata, da so se odbila in se odprla nazaj. Strmela je v temen nevihten oblak, ki se je počasi valil čez gore. Bil je še daleč. Pogledala je naokrog sebe, da je nihče ni opazoval, potem pa je švignila v senco sosednje hiše. Potegnila je verigo z vratu in stekleničko pridržala pred sabo. Zdaj je bilo zares odločeno. Ava Graves bo umrla.
-------------------------------
oh, prežvel ste... škoda:syringe: (idk zakj sm dala to, but it scares me, like kdo bi iz brizge iztisnu kri? ponavat gre not...)
*b*ok, pls ignorirejte moje nadležne misli, ka se urivajo med moje pisanje. so mam par vprašanj za vs.*b*
*b*a) kdo je vš fav karakter?*b*
*b*b) kera skrivnost vm je najbl zanimiva?*b*
*b*vprašanja so izbirna*b*
lysm:kiss:
pa ne bom pisala opozoril, ker itak že veste, kok nevarno je branje te zgodbe (stranski učinki: infarkt, možganska kap; nisem odgovorna:grinning:)
lepo branje in upam, da prežvite<33
--------------------------------------------------------------
*b*Abigail*b*
Abigail je strmela v črna vrata pred seboj. Stala je na pragu velike bele hiše. Abigail je pozvonila. Iz notranjosti se je zaslišalo tisto nadležno brnenje novodobnih zvoncev. Demonka je bila nestrpna. Najprej se iz hiše ni zaslišalo nič, potem pa tihi nežni koraki. Abigail je pomislila, da je mogoče dobila napačno informacijo in bo vrata odprla napačna oseba. Zdaj ni mogla storiti ničesar. Lahko bi izginila in zamudila priložnost, lahko pa bi na silo odprla vrata in s tem pokvarila pretvezo prihoda v miru.
Vrata so se odprla in na pragu je stala ženska. Točno tista, ki jo je Abigail iskala. Njeni rjavi lasje so bili še vedno enako rjavi kot se jih je Abigail spomnila in še vedno je dišala po piškotih, ki ji jih je Abigail pomagala narediti tisto zadnjo noč, ko je bila še normalna. Res je bila ona. Njena mama.
Anya Graves je nekaj časa samo strmela. Abigail je ostala hladna.
»Lepa bajta,« je rekla, brez da bi pogledala karkoli drugega razen Anyinih oči. Abigailina mama je tresoče vdihnila.
»Abby…,« je zamrmrala, a jo je demonka prekinila.
»Ime mi je Abigail,« je rekla. Anya je pokimala, vidno pretresena. V očeh so se ji pojavile solze.
»Ja… Abigal.« Nato je samo strmela v svojo hči, kot bi poskušala obuditi lepe spomine. Potem je začela biti živčna. »K-kako si naju našla? K-kako si prišla skozi uroke?« je zajecljala in naredila korak nazaj. Zdelo se je, da se je nenadoma bala Abigail, kar je demonko naredilo besno.
»Zate sem še vedno pošast, kajne?« je zaškripala z zobmi. Napadla je Anyo, a je poskrbela, da je ni zadela. Anya se je opotekla.
»Kaj počneš tukaj?« je vprašala. »Kako si naju našla?«
Abigail si je ogledala svoje kremplje. »Imam svoje vire.« Potem je pogledala Anyo.
»Si kaj storila Avi?« je vprašala Anya. Kot je Abigail predvidevala, njena mama ni vedela.
»Ne,« je lagala. »A nameravam.« Abigail ni bila povsem prepričana, zakaj bi morala poudariti dejstvo, ki je bilo tako očitno.
»Abby, prosim, ne…«
Abigail je dvignila roko in Anya je utihnila. »Nisem zato tu. Imam predlog.«
Anya jo je sumničavo pogledala.
»Pokliči očeta,« je rekla Abigail. »Spravi ga sem in jaz ga bom ubila.«
Anyine oči so se razširile. »Abby, ne morem.« Začela je odkimavati in se umikati nazaj.
Abigail je jezno udarila po mizi. »Ne kliči me Abby,« ji je zagrozila.
Anya je pogoltnila. »Prav. Abigail, ne morem.«
»Zakaj ne?« Demonka je prekrižala roke na prsih. »Ogrozil je tebe, mene, Avo. On me je spremenil v pošast. Potem pa te je zapustil. *i*Nas*i* je zapustil.«
»Ne,« je vztrajala mama.
»Zakaj ne?« je zakričala Abigail.
»Nimam kontakta,« je rekla. »Ne oglaša se na svojo telefonsko številko, nimam njegovega naslova. Sploh ne vem, če je še živ.«
Abigail je obstala. »Lažeš,« jo je obtožila. Anya je odkimala. »Žal mi je, Abby. Ne morem ti pomagati.«
Abigail se je nagnila naprej in izza vratu potegnila stekleničko s krvjo. Nasmehnila se je in pokazala snežno bele vampirske podočnike. »Ne poskusi se seliti. Našla vas bom.«
Obrnila se je in odkorakala iz hiše. Za sabo je zaloputnila vrata, da so se odbila in se odprla nazaj. Strmela je v temen nevihten oblak, ki se je počasi valil čez gore. Bil je še daleč. Pogledala je naokrog sebe, da je nihče ni opazoval, potem pa je švignila v senco sosednje hiše. Potegnila je verigo z vratu in stekleničko pridržala pred sabo. Zdaj je bilo zares odločeno. Ava Graves bo umrla.
-------------------------------
oh, prežvel ste... škoda:syringe: (idk zakj sm dala to, but it scares me, like kdo bi iz brizge iztisnu kri? ponavat gre not...)
*b*ok, pls ignorirejte moje nadležne misli, ka se urivajo med moje pisanje. so mam par vprašanj za vs.*b*
*b*a) kdo je vš fav karakter?*b*
*b*b) kera skrivnost vm je najbl zanimiva?*b*
*b*vprašanja so izbirna*b*
lysm:kiss:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OH NE NE NE NE FAK FAK FAKKK, a ti veš, kok sm bila jaz nervozna med branjem tegaa?? Moj bog, pa gremo *vdih* AAAHHH jz si ne morm predstavlat kok je bilo Anyo zdej strah, like, imagine da mas miren dan, lih sediš na kavču, piješ čajček, in pol se na vratih pojav tvoja demonska hči k ti zagrozi, da bo fentala bivšega moža, nato pa še CELO DRUŽINO, če probaš zbežat. (Side note: zkj majo vsi clani druzine Graves do zdej ime na A? no, razn Leon in Max)
Oh neee, ubila bo jo, neee! Svojo lastno sestro! Ne morm verjet. Še huje je, da se Ava tega sploh ne zaveda.
a) Probably Ava ali pa Blake. Grace je tud precej kul.
b) Tale s tem g. ne-vemo-njegovega-imena in Madeleine
Oh neee, ubila bo jo, neee! Svojo lastno sestro! Ne morm verjet. Še huje je, da se Ava tega sploh ne zaveda.
a) Probably Ava ali pa Blake. Grace je tud precej kul.
b) Tale s tem g. ne-vemo-njegovega-imena in Madeleine
0
tisto glede imen ni blo načrtvan, sej zej sm glih začela razmišlat, zakj je tko vsem punvam ime neki na a in prov iščem imena ka se ne začnejo na a, tkoda ja.... btw mislm da se ava zaveda (ok no, vem, sam mislm sm napisala kr s nočm važt s tem, da sm basicly bog v tej zgodbi, pač the fate is in my hands, lol)
pa hvala za komentar<33🖤
pa hvala za komentar<33🖤
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica