Hi :wave:!
Prejšnjič je Cissy govorila o tem, kako je videla Andy pri Hufflepuffu. No, danes pa ...
25. DECEMBER 1970
Končno sem doma! Ne vem zakaj, a na to hišo sem kar navezana. Bilo je pa tudi lepo spet videti Bello. Ne vem zakaj, ampak že od nekdaj - kljub temu da sem stara petnajst, ne sedem - jo zmeraj objema, ko jo dolgo ne vidim, prav tako Andy in druge.
No, božična večerja je bila lepa. Oče mi je podaril nov nahrbtnik za Bradavičarko, Bella mi je dala kup sladkarij, a darilo od Andy mi je bilo najboljše - svetlo moder šal, ki naj bi se po njenih besedah zelo dobro ujemal z mojimi modrimi očmi. No, ravno takrat sem se spomnila zelo dobre ideje.
Po večerji sem Andy in Bello povabilo v mojo sobo na "sestrsko zabavo", samo za nas tri. Tako smo celi dve uri pomerjale moja stara oblačila in kostume. Ugotovitev - veliko mojih oblačil je premajhnih in nekatera, posebej starejša, so malo čudna. Nato smo se usedle na mojo posteljo in se pogovarjale.
"Bella, res so se ti lase skodrali," je opazila Andy in potipala Belline goste kodre.
"Ti pa imaš tiste samo valovite lase. Kakšen dolgčas!"
"Bella, tudi jaz imam take lase!" sem rekla.
"Naj bo tebi, ti si najmlajša."
"Ha! Da ne govorimo o tistem tvojem "prijatelju" iz Bradavičarke!" je rekla Andy. Nisem vedela, o čem govori.
"Rodolphus je samo prijatelj, nič drugega, Andy!"
Takrat sem se spomnila, o kom govori. O nekem črnolasemu fantu iz Slytherina, ki je hodil v isti letnik kot Bella. Nisem vedela, da sta prijatelja.
"Mimogrede Andy," je nato rekla Bella. "Opazila sem, da si nekoliko zasanjana zadnje čase, čeprav nikoli nisi bila. Kot bi bila v ljubezni!"
"Čez leta se spreminjamo, Bella. Kot tvoji lasje, ha!"