Pisalnica
Najprej tema. Potem pa glasovi, ki šepečejo okoli mene.
Obraz mi poboža žarek svetlobe. Počasi se začnem prebujati. Moje veke so še težke od spanca, toda vseeno odprem oči.
Osupnem. Zazrem se v očitno mojo spalnico, ki pa je prej dvorana kot spalnica. Stene so opažene s temnim lesom, ki pa se rahlo lesketa, kot da bi bila vanj ujeta magija. Po stenah visijo slike na platnih, tako živih barv in osupljivih prizorov, da kar ne moreš odtegniti pogleda. Po tleh so razgrnjene veličastne preproge, kot da ne bi sodile v svet umrljivih. Na njih se prepletajo geometrijski in cvetlični vzorci, orisi veličastnih magičnih bitij in še in še... Po stebričkih moje postelje se vijejo izrezljane vrtnice in ovijalke.
Od te lepote mi zastane dih. Razgledujem se po prostoru in skušam zaobjeti njegovo veličastnost.
Nenadoma pa mi nekaj pritegne pozornost. Zagledam se v balkonska vrata. Nekaj na njih me tako pritegne, da ne morem ustaviti želje, da bi šla pogledat. Bosih podplatov oddrsam do vrat in jih odprem. Stopim naprej in se znajdem na balkonu, ki odkriva prečudovit pogled. Pred mano se razgrinja mesto, popolnoma zgrajeno iz svetlečega se belega kamna. Prav vsaka stavba je okrašena s freskami in ornamenti iz zlata. Ko končno uspem odtrgati pogled z mesta, se zazrem v neskončne gozdove in travnike. Na levi se v daljavi svetijo pobeljeni vršaci gora, na desni pa se rahlo svetlikajo modrine morja.
"Vidim, da si odkrila naše lepote." Zdrznem se. Nenadoma se spomnim vsega, kar se je dogajalo pred prihodom sem.
Spomnim se Nata. In ta glas je do pičice enak njegovemu. Po hrbtu me spreleti srh.
Obrnem se. Zagledam se v Natove modre oči, ki me nepremično opazujejo. Nezavedno stopim korak nazaj. Pa še enega, dokler s hrbtom ne zadanem kamnite ograje balkona.
Nate se mi približa in se nasmehne. Ta nasmeh pa bi krut, kot sem mislila da bo, temveč je iskren in prijazen.
Kar naenkrat pa se zavem, da je Nate drugačen kot v šoli. Še enkrat ga premerim od glave do pet in nenadoma opazim njegova ušesa. "Tvo- Tvoja ušesa." Zajecljam. "Zašiljena so."
"Mislim, da bi bilo dobro, če stopiva noter. Veliko se imava za pogovoriti." me pozove Nate. 19. februar 2022
Obraz mi poboža žarek svetlobe. Počasi se začnem prebujati. Moje veke so še težke od spanca, toda vseeno odprem oči.
Osupnem. Zazrem se v očitno mojo spalnico, ki pa je prej dvorana kot spalnica. Stene so opažene s temnim lesom, ki pa se rahlo lesketa, kot da bi bila vanj ujeta magija. Po stenah visijo slike na platnih, tako živih barv in osupljivih prizorov, da kar ne moreš odtegniti pogleda. Po tleh so razgrnjene veličastne preproge, kot da ne bi sodile v svet umrljivih. Na njih se prepletajo geometrijski in cvetlični vzorci, orisi veličastnih magičnih bitij in še in še... Po stebričkih moje postelje se vijejo izrezljane vrtnice in ovijalke.
Od te lepote mi zastane dih. Razgledujem se po prostoru in skušam zaobjeti njegovo veličastnost.
Nenadoma pa mi nekaj pritegne pozornost. Zagledam se v balkonska vrata. Nekaj na njih me tako pritegne, da ne morem ustaviti želje, da bi šla pogledat. Bosih podplatov oddrsam do vrat in jih odprem. Stopim naprej in se znajdem na balkonu, ki odkriva prečudovit pogled. Pred mano se razgrinja mesto, popolnoma zgrajeno iz svetlečega se belega kamna. Prav vsaka stavba je okrašena s freskami in ornamenti iz zlata. Ko končno uspem odtrgati pogled z mesta, se zazrem v neskončne gozdove in travnike. Na levi se v daljavi svetijo pobeljeni vršaci gora, na desni pa se rahlo svetlikajo modrine morja.
"Vidim, da si odkrila naše lepote." Zdrznem se. Nenadoma se spomnim vsega, kar se je dogajalo pred prihodom sem.
Spomnim se Nata. In ta glas je do pičice enak njegovemu. Po hrbtu me spreleti srh.
Obrnem se. Zagledam se v Natove modre oči, ki me nepremično opazujejo. Nezavedno stopim korak nazaj. Pa še enega, dokler s hrbtom ne zadanem kamnite ograje balkona.
Nate se mi približa in se nasmehne. Ta nasmeh pa bi krut, kot sem mislila da bo, temveč je iskren in prijazen.
Kar naenkrat pa se zavem, da je Nate drugačen kot v šoli. Še enkrat ga premerim od glave do pet in nenadoma opazim njegova ušesa. "Tvo- Tvoja ušesa." Zajecljam. "Zašiljena so."
"Mislim, da bi bilo dobro, če stopiva noter. Veliko se imava za pogovoriti." me pozove Nate. 19. februar 2022
Moj odgovor:
#prijavljenapunca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pust(vem, da je se dalec)
hello!
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
