Bil je petek. Zunaj je lilo kot iz škafa. Dež je tolkel ob okno in veter je prevračal lončnice na verandi. Sedela sem v kuhinji in žalostno gledala kako veje na drevju na dvorišču divje opletajo v zraku. Takrat sem na pločniku pred vrati na naš vrt zagledala postavo, ki je bila vse prej kot normalna. Skakala je po lužah in se obračala v dežju kot da ni lepšega.
»O madonca!« je vzkliknila mama in kuhinjsko krpo odložila na radiator. Stekla je do vhodnih vrat, vzela dežnik in ga odprla, ter stekla na vrt. Čez nekaj časa se je vrnila in bila videti precej razburjena. »O jezus marija pomagej! Pa saj to ni mogoče! ...« je ves čas ponavljala.
»Mhm... Kaj pa je mami?« sem vprašala iz kuhinje. Ni mi odgovorila, a še kar je nekaj mrmrala sebi v brk.
~~~~~~~~~~~

Vam je všeč? Naj nadaljujem? Hvala za odgovore.:hugging: