18. MAJ
Verjetno si mislite, da imam vse, kar si želim. Eric in Phillip me končno pustita na miru, imam najboljšega prijatelja na svetu. No, delno bo zgornja trditev držala. A pravzaprav si nekaj res res želim še. Želim, da bi bila z Johnom par ali da bi pokazal vsaj kakšne znake, da je zaljubljen vate.
Vem, vem, že to, da je John moj prijatelj, je sijajno. A saj veste, da sem zaljubljena vanj. Ne bi bilo še bolj sijajno, če bi bila ... par? Prav, imejte me za perfekcionista in prav, tudi to sem.
Mogoče bi mogla res znižati želje. Prav, za začetek bi si želela ...., da bi vedela, ali je zaljubljen vame ali ne. Potem pa bi si želela kaj več. Tole bo pomoje za začetek v redu.
*
Z Ivy sediva v avtu in se peljeva do plezalnega kluba, kamor hodi Alex. Razmišljam, če bi ji povedala o mojih željah glede Johna.
"Ivy, te lahko nekaj vprašam?" vprašam brez pomisleka.
"Seveda," odvrne.
*i*Kako naj jo to vprašam*i*, sem se spraševala. Sčasoma oblikujem vprašanje. "Veš, v šoli imam prijatelja - John mu je ime. In želim vedeti ..."
"..., ali je zaljubljen vate?" mi prebere misli. Prekleto. "Je pokazal kakšen znak? Si kaj opazila kaj drugačnega na njem, ko te vidi?"
Zamislim se. Vedno, ko je okoli mene, se vede do mene kot do prijateljice. Ne zardi, besede mu gredo normalno iz ust. "Ne."
"Je bil to slučajno tisti fant, o katerem smo že govorili? Rekla si, da ga zanima zgodovina ali nekaj takega," se je nenadoma spomnila.
"To je on. Res rad bere, posebej zgodovinske stvari. Velikokrat ga vidim, ko bere v knjižnici ali kjerkoli že."
Ivy zavzdihne - nekoliko slab znak - in nato končno reče: "Isabella, naj ti nekaj povem."
"Kakšen?" V meni je vrelo od radovednosti.
"Če te ni opazil zdaj - in razumela sem, da te ni -, te tudi kasneje ne bo," odgovori. To je bil nož v srce.