Ko je arheologinja Ecru zaključila svoj dramatičen govor je v letalu zavladal preplah. Kot, da to še ni bilo dovolj, sta v prostor vstopila dva oborožena človeka. Logiko je prepoznal enega od obrazov. Bila je njegova znanka, skoraj da ne sodelavka! Agentka Fuchsia je v rokah pestovala pištolo in prestrašene potnike premerila s pogledom. Človeka zraven nje Logiko ni prepoznal. Bil je srednje visok in imel je skodrane blond lase. Njegove sinje modre oči so živčno pogledovale proti agentki. Oblečen je bil v nekakšno uniformo, na kateri je bil izvezen majhen `N´. A našega junaka je najbolj zmotilo dejstvo, da med svojimi ugrabitelji vidi skorajda svojo sodelavko. »Kaj za…« je Logiku nenadzorovano ušlo iz ust. Oba ugrabitelja sta se v trenutku obrnila v njegovo smer. Ko pa ga je Fuchsia zagledala je njen pogled okamenel. Lahko bi rekli, da ji je bil Logiko že od nekdaj všeč… Zdaj pa stoji pred njim in vanj meri s pištolo! Le s težavo je odlepila pogled z njega in se zazrla v tla. »Ne premikajte se s svojih sedežev! Brez neumnih in nesmiselnih akcij! Po zvočnikih vas bomo obvestili, ko bomo od našega končnega cilja oddaljeni le še približno pol dneva! Do takrat pa mirno. Lahko greste na stranišče, vendar pri sebi ne smete imeti nobenega predmeta, podobnega orožju. Kot sem že rekel: brez nesmiselnih akcij! Zapomnite si to!« Ko je moški, oblečen v uniformo končal mu je agentka z glavo pomignila, naj stopi za njo. Stopila sta do prostora za stevardese. Fuchsia si je popravila lase in začela: »Bom jaz pazila na signale in povezave, ti pa bodi pred potniškimi prostori, v redu?« A moški je le zmajal z glavo: »In zakaj bi moral ravno jaz vso noč prebedeti pred temi prestrašenimi kurami? A? Zakaj ravno jaz?« » Poslušaj, Navyi. Vseeno je kaj si misliš ti. Mene ima Ecru veliko raje od tebe. Pa tudi sam se zavedaš, da sem sposobna pomembnejšega dela.« Navyi se ni strinjal z njo: »Torej ti res misliš, da nisem videl, ko si se zdrznila, prej, pred potniki? Nekoga si zagledala in sedaj, sicer ne vem zakaj, si ne upaš tja. To je narobe. Vem.« Za trenutek je nastala tišina. In četudi je bil le trenutek, je bil dovolj, da je Navyi dokazal svoj prav. »Kdo je bil?« »Nisem rekla, da imaš prav.« »No, pa nič. Sploh pa me res ne briga kaj se dogaja v tvoji mali ošabni glavici.« Obrnil se je in se med odhodom nalašč zaletel v agentko Fuchsio. Agentka je trznila z očesom, čeprav navadno ni imela nobenega tika. Roko je besno stisnila v pest. »Ahhhh… saj bo.«, si je potiho zamrmrala. S prsti se je dotaknila senc. »Mu bom že pokazala«, je rekla, iz njenih oči pa je streljala jeza. Logiko, Logiko, je med hojo premišljevala. Kako ti je uspelo zaiti v TOLE???