Tukaj nov del! Res se zahvaljujem vsem, ki lajkate, komentirate in z veseljem berete mojo zgodbo. No zdaj pa pojdimo gremo (v vašem primeru brat) pisat.
Nathanu je May uspelo prepričati da gre z nama. "No prav." Je rekla in vstala iz postelje. Nathan je stopil do vrat in jih čisto malo odprl. Ravno toliko da je stlačil svojo glavo med njih in pogledal če kdo prihaja. "Nobenega ni." Je najprej rekel ampak še vedno tiščal svojo glavo ven. "Ojoj! Mislim da sta to tvoja mami in oči." Je napol zakričal in se končno obrnil proti nama. "Zapri vrata!" Sem zakričala v strahu, da me bosta oče in mama zagledala in bom morala iti domov. Hitro je zaprl vrata. "Ali si ti tukaj s starši? Ne zato ker imaš bolezen?" Je po nekaj minutah tišine rekla May. Počutila sem se malo nelgodno. "Ja. Mojemu očetu se je nekaj zgodilo... ah saj ni pomembno." Sem nato odgovorila. "Bolj me skrbi, da če me starša najdeta, da bomo morali iti domov." Sem odgovorila in nagajivo pogledala Nathana. "Prav. Pazil bom da nobene od vaju ne zalotijo." Se je Nathan končno udal. "JEJ!" Sva vzkliknili z May v isti glas. Nathan se je samo zasmejal in mi pomežiknil. Vrnila sem mu komaj da opazen, a ljubezniv nasmešek. "No pojdimo!" Je bil Nathan že naveličan čakanja. "A si siguren, da mojih staršev ni več?" Sem ga vprašala. Malo jezno me je pogledal naota pa stopil do vrat, jih odprl in stopil na hodnik. "Nobenega ni." Je rekel. Z May sva stopile do njega. "No pridita, ampak bodita tiho. Brez hihitanja." Nama je zašepetal. Hodile sva za njim, dokler nismo prišli do 'križišča' hodnika. Takrat smo zaslišali korake. "Kje misliš da je Kate? Domov morate." Sem slišala govoriti svojo mamo. "Hitro, tečita za mano." Je zašepetal Nathan in hitro smo stekli do nabližjega balkona. On je vedel, da je zraven vsakega balkona tudi pralnica. Odklenil je vrata in stopili smo noter. Slišali smo kako sta šla mimo mami n oče. "Kje misliš da bi lahko bila?" Je zaskrbelo mami. "Upam da ni odšla s kakšnim tujcem." Je rekel oče. Še nekaj sta govorila ampak se ni več slišalo. "Fju, odšla sta." Smo si oddahnili. Nato smo odšli ven iz pralnice.
To je vse. Upam da boste brali tudi če je pozno.
Lp
Fox star
Nathanu je May uspelo prepričati da gre z nama. "No prav." Je rekla in vstala iz postelje. Nathan je stopil do vrat in jih čisto malo odprl. Ravno toliko da je stlačil svojo glavo med njih in pogledal če kdo prihaja. "Nobenega ni." Je najprej rekel ampak še vedno tiščal svojo glavo ven. "Ojoj! Mislim da sta to tvoja mami in oči." Je napol zakričal in se končno obrnil proti nama. "Zapri vrata!" Sem zakričala v strahu, da me bosta oče in mama zagledala in bom morala iti domov. Hitro je zaprl vrata. "Ali si ti tukaj s starši? Ne zato ker imaš bolezen?" Je po nekaj minutah tišine rekla May. Počutila sem se malo nelgodno. "Ja. Mojemu očetu se je nekaj zgodilo... ah saj ni pomembno." Sem nato odgovorila. "Bolj me skrbi, da če me starša najdeta, da bomo morali iti domov." Sem odgovorila in nagajivo pogledala Nathana. "Prav. Pazil bom da nobene od vaju ne zalotijo." Se je Nathan končno udal. "JEJ!" Sva vzkliknili z May v isti glas. Nathan se je samo zasmejal in mi pomežiknil. Vrnila sem mu komaj da opazen, a ljubezniv nasmešek. "No pojdimo!" Je bil Nathan že naveličan čakanja. "A si siguren, da mojih staršev ni več?" Sem ga vprašala. Malo jezno me je pogledal naota pa stopil do vrat, jih odprl in stopil na hodnik. "Nobenega ni." Je rekel. Z May sva stopile do njega. "No pridita, ampak bodita tiho. Brez hihitanja." Nama je zašepetal. Hodile sva za njim, dokler nismo prišli do 'križišča' hodnika. Takrat smo zaslišali korake. "Kje misliš da je Kate? Domov morate." Sem slišala govoriti svojo mamo. "Hitro, tečita za mano." Je zašepetal Nathan in hitro smo stekli do nabližjega balkona. On je vedel, da je zraven vsakega balkona tudi pralnica. Odklenil je vrata in stopili smo noter. Slišali smo kako sta šla mimo mami n oče. "Kje misliš da bi lahko bila?" Je zaskrbelo mami. "Upam da ni odšla s kakšnim tujcem." Je rekel oče. Še nekaj sta govorila ampak se ni več slišalo. "Fju, odšla sta." Smo si oddahnili. Nato smo odšli ven iz pralnice.
To je vse. Upam da boste brali tudi če je pozno.
Lp
Fox star
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super.
2
Hvala!
(trenutno nisem registrirana)
(trenutno nisem registrirana)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
superrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr:ok_hand::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::ok_hand::heart_eyes_cat::thumbsup::ok_hand::heart_eyes_cat::thumbsup::ok_hand::heart_eyes_cat:
0
Moj odgovor:
ddd
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Jokanje
Js nevem ka. Mi je hudo se jočem tko skor vsaka dan ko se kregam z mami pravi da me razume je neka situacija ka je res resna šalim se in pol se skos zjokam in derem pred njo in nevem a je to otročje pc ja in tud pred sošolkama pc ne morm zadtzat pc n evre mam zlo močna čustva Pc res skoz derem se pa jokam
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(53)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(74)
Nič posebnega , že vse vem.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Super!
In slastno.
A lahko slike tudi ...



Pisalnica