Hej! Pa je prišel čas za 11.del, na začetku pa je konec 10. Uživajte v branju :)

Imela sem občutek celjenja mojega raztrganega telesa, a nisem razumela zakaj. Mislim, če umiraš propadaš, ne pa, da se celiš, kajne? Od srca je bolečina potovala praktično po mojem celem telesu, do prstov na nogi in na drugi strani moje glave. No, sedaj me je začelo skeleti v možganih- se mi meša? So to sanje? Počutila sem se, kot, da bi se svet začel vrteti. Ugotovila sem, da ne sanjam...

Počasi se je bolečina umirila in začela sem normalno dihati. Čakaj- DIHATI? V NEBESIH, PEKLU ALI KJERKOLI ŽE? Začela sem odpirati oči. Počutila sem se normalno- vampirsko. Želela sem se vstati, ko sem zagledala, da nimam rok, ampak tace- VOLČJE?! KAJ?!?! To še ni bilo vse- kolikokrat bom še danes šokirana? Zraven mene je ležal Kristjan. Huh, vsaj živ in zdrav je- upam in... SPI? Koliko časa se je vse dogajalo? Kako naj zbudim Kristjana? Kakorkoli, očitno me je rešil pred gotovo smrtjo. Polizala sem ga po licu in zbudil se je... Zakričal je: »KDO SI IN KAJ SI STORIL Z ELO?!« ter me udaril po gobčku. Tako zelo, da sem zacvilila. Vstal je in začel hoditi proti meni in kriliti z rokami: »Poberi se!!!!!« Jaz sem ponižno sklonila glavo in zacvilila: »Stoj, jaz sem Ela...« Iz oči so mi začele kapljati solze... Očitno je ugotovil, da sem to jaz, me objel okoli vratu: »Joj, oprosti mi, kako bi lahko zamenjal tvoje zeleno rumene oči? Tudi ti imaš rjavo dlako, veš? In bele tace... res si lepa kot vampirka ali volkodlakinja... Samo, da si živa!« Tako me je stisnil za vrat, da bi skoraj ostala brez zraka, saj veste: Nov vampir, nova in močnejša moč. S taco sem ga rahlo odrinila in opravičil se je. Da bi zbral fokus, sem ga polizala čez lice in mu rekla: »Kako naj se spremenim nazaj?« Po volčje, seveda. Odgovoril je: »V glavi moraš ponavljati naslednje besede: Ne bom več volkodlak, nazaj moram v navaden svet. Ko boš preobrazbo opravila večkrat, to ne bo potrebno, saj se bo vse dogajalo bolj po tvoji volji.« Začela sem si govoriti te besede in čez minuto sem bila spet vampirka- kot 2 dni nazaj, nepoškodovana in normalna. Le, da sem bila zdaj vampirska volkodlakinja. Ugotovila sem , da se lahko oba s Kristjanom po novem preobraziva kadarkoli želiva. Tudi Kristjan je namreč dobil vse vampirske moči, ki jih imam jaz, kar pomeni, da bova midva vladarja naslednjih vampirskih generacij. Oba sva se spremenila v volka in stekla po gozdu. Lahko sem tako hitra kot vampirka, samo, da si kot volkodlak bolj povezan z naravo. Ostala sva na jasi in Kristjan je povesil glavo. »Kaj je?« sem ga vprašala po volčje. »Tukaj je kraj, kjer sem se prvič preobrazil. Tako boleča izkušnja... Stokrat bolj kot spreminjanje v vampirja in stokrat manj kot gledanje tebe, ko si umirala... Si lahko predstavljaš, kaj vse se je zgodilo v preteklem letu?« je odgovoril. »Izjemno težko je, ja,« se je glasil moj odgovor. Sesedla sva se na jaso in rekla sem mu: »Res ogromno pustolovščin se je zgodilo, ja.« V bližini sva zaslišala glas: »A pustolovščin še zdaleč ni konec!« in zloben smeh. Vprašajoče sva se pogledala, nato pa sem zaslišala korake... K nama je besno pristopil...

Kdo mislite, da je pristopil k Eli in Kristjanu? Upam, da vam je bil ta del všeč :)

Lp, Catbook