Začelo je kapljati na okno moje sobe. Že res dolgo ni deževalo, danes pa po dolgem času spet.
Moja mami, je že tri dni v porodnišnici. Danes naj bi rodila, deklico. Očitno je pa to neko čudno naključje, da ravno na rojstni dan moje sestrice dežuje. Upam da zato ni krivo ime, ki sem ji ga izbrala. Ime ji je Amaja. To je japonsko ime in pomeni dež.
Moj oče je japonec. Z mamo sta se spoznala v ameriki, oba na službenem potovanju. Mami je 2 leti starejša od atija. Torej je 43. Ati dela kot tajnik na sodišču, takrat pa je bil trgovec. Mami je bila takrat stavardesa. Ko pa se je naveličala delati, je preprosto...nehala delati. To pomeni da je sedaj prezposelna. Jaz sem stara 13, pa me to nikoli ni preveč skrbelo, saj ati dobro zasluži, poleg tega pa sem nameravala takoj po osnovni šoli začeti delati, pa čeprav za majhno plačo.
Tako ali tako, pa živimo v hiši z več stanovanj. Stric Andrew in njegova žena Jenita, sta v tretjem nadstropju, dedek in babica pa sta v prvem nadstropju, da jima ni treba hoditi po stopnicah.
In še en razlog, zakaj me ne skrbi zaradi denarja je, da je stric Andrew odvetnik, tetka Jenita pa modna oblikovalka. Life je easy.
(To pa so tudi zadnje besede preden se le-te spremenijo)
Ura je 11.00. Oblačim se v trenirko, saj se z atijem odpravljava v porodnišnico. Amaja se je rodila dve minuti čez polnoč.
...
V bolnišnici zelo smrdi. Trenutno tečem po hodniku, išcem porodno sobo, s število 200, ki mi jo je revno zaupala medicinska sestra. Ustavim se pred belimi vrati. Počasi jih odprem. Zaenkrat še ne vidim mami, vidim pa še eno medicinsko sestro.
"Zdravo, mogoče veste kje se je rodila Amaja?" Sem jo sramežljivo vprašala. Pokazala je na zaveso. Odpravila sem se tja in jo odgrnila.
Mami me je opazila in zašepetala: "Eirene"
Kmalu je prišel še ati. Občudovala sva majhno deklico ki se je jokala.
Kmalu sva morala iti. Doma sva si pripravila Ramen, mojo in atijevo najljubšo hrano.
Kmalu sva dobila klic...