4

Abby ni čakala.

Tisto popoldne je Trevorja našla za telovadnico. Sedel je na stopnicah, prepoten od treninga, z razmršenimi lasmi in telefonom v roki.

»Se zabavaš?« je vprašala.

Njen glas je bil preveč miren.

Trevor je dvignil pogled. »Hej… kaj je narobe?«

Abby mu je pokazala telefon. Slika. On in Lara. Njuna ramena sta se skoraj dotikala. Njegov nasmeh je bil širok. Preveč sproščen.

»To,« je rekla.

Trevor je zavzdihnil. »Resno? To je samo slika.«

»Samo slika?« Njene oči so se zaiskrile. »Vedno je samo nekaj. Samo pogovor. Samo smeh. Samo bližina.«

»Nič se ne dogaja, Abby.«

»Ampak ti je všeč, da se dogaja!«

Tišina.

Zadel ga je njen ton.

»Rekel sem ti, da mi je všeč pozornost,« je odgovoril počasneje. »Ampak sem izbral tebe.«

»Izbral?« je ponovila. »Nisem tekmovanje, Trevor.«

To je bil trenutek, ko se je nekaj premaknilo.

Ne več ljubosumje.

Ponos.

Bolečina.

Strah.

»Zakaj mi ne zaupaš?« je vprašal.

Abby je pogoltnila. »Ker se bojim, da ti bo nekdo drug bolj zanimiv. Ker sem stara štirinajst in ne vem, kako naj se počutim, ko vidim fanta, ki mi je všeč, tako blizu drugi punci.«

Prvič ni napadala.

Bila je iskrena.

Trevor je vstal. Stopil bližje.

»Lara trenira z mano za projekt. Njeni starši se ločujejo. Zadnje čase je… sama. Samo pogovarjava se.«

Abby je čutila, kako jo preplavlja mešanica olajšanja in sramu.

»Zakaj mi nisi povedal?«

»Ker si že pri kosilu izgledala, kot da me boš ubila z očmi,« je poskušal ublažiti napetost.

Ni se nasmehnila.

»Nočem biti tista punca, ki nadzoruje vsako tvojo prijateljico.«

»In jaz nočem hoditi po jajcih,« je odgovoril.

Spet tišina.

Ampak drugačna.

Ne več napeta.

Odprta.

»Mogoče,« je Abby rekla tišje, »morava postaviti meje. Ne zato, ker si ti slab. Ampak ker sva oba še… nova v tem.«

Trevor je prikimal. »V redu. Brez skrivnosti. Če se dobim z njo, ti povem. In če te kaj moti, mi poveš — preden eksplodiraš.«

»Nisem eksplodirala.«

Pogledal jo je.

Oba sta se skoraj nasmehnila.

Skoraj.

---

Tisti večer doma ni jokala.

Sedela je na postelji in razmišljala.

Prepir ni pomenil konca.

Pomenil je, da sta zadela nekaj resničnega.

Naslednji dan je oče opazil, da je tišja.

»Vse v redu?« je vprašal previdno.

Abby je za trenutek razmišljala, ali naj reče ne.

Potem pa: »Skregala sva se.«

Oče ni rekel: *Sem ti rekel.*

Namesto tega je sedel poleg nje.

»In?«

»In… pogovarjala sva se.«

Na očetovem obrazu se je pojavil komaj opazen nasmeh.

»Potem se učiš.«

---

Ampak zgodba še ni mirna.

Ker naslednji teden Lara ni več samo sedela poleg Trevorja.

Na hodniku je Abby ujela stavek:

»Nisem ti povedal vsega,« je Trevor tiho rekel Lari.

Abby je obstala.

Srce. Ponovno.

Kaj ji ni povedal?