”Mami?” poklical sem jo s jecljajočim glasom. Poleg mene je lebdel duh in se kričeče smejal in krohotal. Zagotavljal je, da imam le še pet minut življenja, potem me ubije. Znova sem poklical: ”Mami!” Tedaj je prijelo. Ona je začela klicati mene: ”Tommy? Tommy, Tommy...”
Na široko sem odprl oči in kriknil. ”Tommy!” moj sestra se je držala za srce in se delala prestrašeno: ”V spalnici ne kričimo!” Nejevoljno sem jo pogledal in glavo treščil nazaj na blazino. ”Pohiti! V trgovino moraš. Mami je že čisto znorela ker nimamo sestavin pri roki...” in je nakladala naprej. To je bila moja sestra. Na začetku pove bistvo, pri katerem jo poslušam, potem pa začne nakladati. Lahko bi jo opisal s sarkazmom in klepetavostjo. Tako, pa imate mojo sestro pred očmi. Rjavolaska, kot jaz, rjave oči in pege. Bela pižama s srčkom na spodnjem desnem robu. Z mano je enako, saj sva dvojčka. Le, da nimam pižame s srčkom. Imam belo-modro in to črtasto! Pižamo, saj veste. Še naprej je nakladala, jaz pa sem ji le z okroglimi očmi prikimaval. Nazadnje sem se odločil, da mame ni pametno pustiti na cedilu kar se tiče sestavin. Ravno ob tej moji odločitvi je sestra rekla: ”Si razumel?” Končala je s svojo pripovedjo. ”Sem!” sem pritrdil in se naduto nasmehnil. ”Povej kaj se je dogajalo v zgodbi!” je ona izustila in me ujela nepripravljenega. ”Zakaj?!” sem ji jezno odvrnil. ”ZATO!” se je zadrla kot krokar in poletela iz sobe. Zaječal sem in si nataknil modre copate. Zobe si bom umil po zajtrku sem sklenil in še sam odletel po stopnišču. ”Torej Emma, kaj boš za zajtrk?” je mami spraševala sestro. Jaz sem medtem sedel in pozdravil: ”Jutro!” sestro pa uščipnil v nos. Seveda mi je maloumnica vrnila in me frcnila v čelo, da sem z roko naglo poletel k njemu in si ga drgnil. Zdaj sva si bila bot. Segla sva si v roke, in hkrati pokazala jezik drug drugemu. ”Dajta no, moja Zakaj in Zato se ne smeta kregati!” naju je mama ogovorila. Seveda, pozabil sem povedati, sestro kličejo Zato, ker vedno tako pritrjuje na vprašanje Zakaj, z Zato, jaz pa vprašanje Zakaj vedno izrabljam ko česa nočem narediti. ”Mami, zdajle se mi torej še ne da v trgovino in...” pa me je mama prekinila in začudeno vprašala: ”Si mislil iti v trgovino? Saj nič ne potrebujemo. Po čokolado te pa ne dovolim. Lepo boš ostal tukaj, Tommy,” jezno sem pogledal sestro. SPET je to naredila. Nejevoljno sem jo brcnil v gleženj in se izognil njeni brci. ”Kaj bo za zajtrk?”, je vprašala Emma in gledala tako vame kot tudi v mamo. ”Jaz ne vem!” se rekel in dvignil roke kvišku, v znak predaje. ”Za zajtrk imata nutello ali marmelado z maslom, za kosilo bo pa kolerabina juha.” je odgovorila mama, jaz pa sem spustil roke in si vzel kruh, ki je bil že nekaj časa na mizi, na to pa zinil: ”Kolerabina juha, zakaaaaaaaj?!” sestra ki je dobro vedela, da je ne maram je veselo odvrnila: ”Zato!” in se začela smejati ko pečen maček. Zavzdihnil sem, kljub temu da je bila zmrda prda toliko stara kot jaz sem bil jaz bolj športen, odraslejši in odgovornejši in...no ja, močnejši. Ponovna brca pod mizo, namenjena sestri, tej pa me je uspelo brcniti nazaj, zato je zavpila: ”Emma Fowl se ne preda!”

Prosim lajkajte če vam je bilo všeč. Morda že danes pride nov del. Aja, nisem omenila, živijo na škotskem, v mestu Glasgow (lahko pogooglate)
Lp,
P1