Šele tedaj sem resnično spoznala, koliko mi Chris dejansko pomeni. Pač končno imam fanta, ki me ima res rad. Prej se mi je zdelo nekaj normalnega da nimam fanta, zdaj pa vem, kako je biti ‘do ušes zaljubljen’.
Medicinska sestra je odprla vrata sobe in rekla: “Chris Wolfsdorf kajne?”
“Ja, prav imate,” je rekel Chris.
“No, tvoja roka se bo kmalu zacelila in na vratu ni bilo hujših poškodb.”
“In kaj to pomeni?”
“Da greš lahko že v tem trenutko domov.”
Takoj ko je Chris zaslišal te besede, je vstal, si oblekel pulover in odkorakal ven iz sobe, jaz pa takoj za njim.

“Greš z mano do Michaela?” sem vprašala Chrisa.
“Prav.”
“Aja, saj res. Pozabila sem ti povedati, da so jutri prve vaje za šolski ples.”
“Ja, v redu.”
“Chris, je vse v redu?”
“Ja, ja, seveda je.”
“Ne, pa ni.”
“Pa če ti pravim da je! Nehaj mi težit.”
“Samo dobro ti hočem.”
“Rekel sem da nehaj težit! Pojdi stran! Kamorkoli! Samo pojdi stran od mene!”
To, kar je rekel Chris, me je zelo prizadelo. Šlo mi je na jok. Naenkrat se je njegov odnos do mene spremenil in rekel, naj grem stran. Chris je zavil s ceste in se odpravil kdove kam. Mogoče je šel domov. Ali pa tudi ne, ker je njegov blok čisto v drugi smeri. Ampak mi je vseeno. Jaz sem se napotila k Michaelovem bloku. Se bom pač z njim pogovarjala.
_________________________________________________________________
Ja, res je kratk deu ampak se mi ne da več pisat glih nvm kva dolge dele.